Kralju Charlesu I. je bila ledena sladica tako všeč, da je kuharju obljubil dosmrtno preživnino, če recepture za sladoled ne izda nikomur. No, jasno je, da kuhar obljube ni držal, in sladoled je postal najbolj priljubljena sladica po vsem svetu. Prvi recept za pripravo sladoleda je sicer izšel v kuharski knjigi Recepti gospe Ealesove v Veliki Britaniji leta 1718.
Z vsem skupaj je kuhar zagotovo obogatel, dobro pa se je godilo tudi Italijanu Marchionyju, ki je izumil kornet. Leta 1903 ga je prijavil patentnemu uradu, zamisel zanj pa je dobil, ko je gledal nerodneže, ki so večkrat razbili ali pokradli steklene skodelice za sladoled.
Čeprav je prva domovina sladoleda Kitajska, posredno pa Anglija, danes največ sladoleda menda poližejo Američani. Vsak prebivalec Združenih držav Amerike letno v povprečju poje kar 22,5 kilograma sladoleda. Po sladkosnednosti sledijo Avstralci, ki povprečno pojedo 18 kilogramov sladoleda na leto. Povprečen italijanski ljubitelj sladoleda ga na leto poje 10 kilogramov, Danec nekaj več kot 8, Nizozemec pa 7,8 kilograma na leto. Naštetim sledijo Japonci, Francozi, Angleži, Škoti in Irci. In navkljub tisočerim okusom sladoleda, ki jih lahko najdemo danes, je najbolj priljubljen še vedno okus vanilje, sledi pa mu seveda čokolada.
Kako pa je z zgodovino sladoleda na Slovenskem? Še v 19. stoletju ga niso poznali pod tem imenom, saj so mu rekli kar zmrzlina. Privoščili so si ga lahko seveda samo premožnejši sloji, in še to samo med svečanimi in bogatimi kosili, kjer pa ni predstavljal sladice, ampak vmesni obrok.
