Študijo so objavili v publikaciji Poklicna in okoljska medicina, povzema pa jo britanski BBC. Glede na ugotovitve njenih avtorjev motnje notranje ure pri človeku vplivajo na obseg njegovega pasu, hormone in spanec, prav to pa bi lahko povečalo tveganje za sladkorno bolezen tipa 2. Raziskave v laboratorijih, kjer preučujejo spanec, so pokazale, da lahko siljenje ljudi v dremež ob napačnem delu dneva vodi v razvoj zgodnje faze te kronične bolezni v že nekaj tednih.
Povezave z diabetesom so sedaj podkrepili še izsledki analize, ki je zbrala podatke 226.652 ljudi. Študija, ki so jo izvedli raziskovalci s kitajske univerze za znanost in tehnologijo Huazghong, je tako pokazala, da imajo delavci, ki delajo v izmenah, devet odstotkov večjo možnost, da zbolijo za diabetesom tipa 2.
Pri moških je ta odstotek še mnogo višji in znaša 35 odstotkov, pri tistih, ki krožijo med dnevnimi in nočnimi izmenami, pa celo 42 odstotkov. Te ugotovitve po mnenju raziskovalcev kažejo, da bi morali moški delavci, ki delajo v izmenah, več pozornosti nameniti preprečevanju diabetesa. Razlago je moč iskati v motnjah vzorcev spanja in prehranjevanja. Kot pa izpostavlja BBC, krivde za diabetes za zdaj ni mogoče pripisati izključno izmenskemu delu. Človek, ki je bolj nagnjen k razvoju diabetesu tipa 2, bi namreč lahko verjetneje izbral izmensko delo. A kot je poudaril eden izmed raziskovalcev Zuxun Lu, bi morali izmenske delavce vsekakor izobraziti o simptomih diabetesa in tako preprečiti zgodnji ključni pojav bolezni.
Dodal je, da bi morale uprave podjetij uvesti izboljšane strategije prilagoditev izmenskega dela in s tem delavce učinkovito zaščiti pred diabetesom. Ti pa bi morali biti tudi sami bolj pozorni na preprečevanje bolezni. Kot je ob tem poudaril Alasdair Rankin z britanskega društva Diabetes UK, je najboljši način za zmanjšanje tveganja za diabetes tipa 2 ohranjanje zdrave telesne teže z redno fizično dejavnostjo in zdravo uravnoteženo prehrano. Sladkorna bolezen tipa 2 oz. t. i. odpornost proti inzulinu je motnja presnove, za katero je značilna visoka raven glukoze v krvi, ki jo spremljata odpornost na inzulin in relativno pomanjkanje inzulina. Bolezen lahko vodi v slepoto, povečano tveganje za infarkt in kap, pa tudi poškodbe živčevja in žil, kar povečuje tveganje za amputacijo stopala. Diabetes tipa 2 se razlikuje od tipa 1, pri katerem gre za absolutno pomanjkanje inzulina zaradi uničenih otočnih celic v trebušni slinavki. Pojavlja pa se tudi sladkorna bolezen v nosečnosti, pri kateri gre za prehodno obolenje, se pa lahko v kasnejših letih razvije v diabetes tipa 2.
