Čemaž oziroma medvedov luk je tudi pri nas v zadnjih dvajsetih letih zelo priljubljena užitna divja rastlina za pripravo solat, juh in namazov. Ker pa imata podobne podolgovate liste jesenski podlesek in čmerika, so zamenjave pogoste. Posledice pa so lahko tudi usodne za nabiralce ter njihove svojce in prijatelje, opozarjajo v centru za zastrupitve.
Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. Dve do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko, ki je lahko krvava. V 24 do 72 urah po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Pri bolnikih, ki preživijo prvi fazi zastrupitve, se nato po štirih do petih dneh zaradi zavrtosti kostnega mozga zniža število belih krvnih celic in število ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po dve do treh tednih jim izpadejo še lasje.
Zastrupitev z belo čmeriko poteka s slabostjo, bruhanjem, drisko, glavobolom, meglenim in skakajočim vidom, mravljinčenjem, oslabelostjo, počasnim srčnim utripom, nizkim krvnim tlakom in prehodno izgubo zavesti.
V centru za zastrupitve opozarjajo, da je treba v primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem čemaža, vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko in šmarnico. Ob vsakem suma na zastrupitev s strupeno rastlino priporočajo čimprejšnji pregled pri zdravniku v urgentni ambulanti. S seboj pa naj k zdravniku vedno vzamejo rastlino ali njene dele, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.
Previdno ob nabiranju čemaža, zamenjava je lahko usodna
V Centru za zastrupitve Univerzitetnega-kliničnega centra (UKC) Ljubljana tudi letošnjo spomlad opozarjajo nabiralce čemaža na nevarnost zamenjave s podobnimi strupenimi rastlinami, kot sta jesenski podlesek in čmerika.