Ni vse kislo – kislo. Če je hrana kislega okusa, nikakor ne pomeni, da je tudi zares kisla. Limona, na primer, sodi med bazične sadeže, zato je priporočljiva limonada, seveda brez sladkorja. Krušni napitek ima pH med 3 in 4, torej je kisel, vendar pa sproža v telesu bazične procese. Jabolčni kis učinkuje bazično. Skratka o kislosti in bazičnosti se je treba poučiti.
O zakisanosti telesa govorimo šele zadnje desetletje, ko je dr. Theodor Baroody strnil svoja spoznanja v knjigi Alkalizirajte ali umrite. Odtlej je izšlo kar nekaj literature, nazadnje je ugledala luč sveta knjiga Kislinsko-bazično ravnotežje (v slovenščini jo je izdala Mladinska knjiga) Eve Marie Kraske, nemške zdravnice, ki obravnava bolnike po doktrini uradne medicine, pri tem pa uporablja različne naravne metode. Ni torej zdravnica, ki je pobegnila v alternativne vode, ampak jih je napeljala na svoj mlin.
Z zdravniki je sicer težko. Ko jim govoriš o zakisanosti, kandidi, paleolitskih dietnih spoznanjih in drugih rečeh, o katerih slišimo in beremo, običajno zamahnejo z roko. Larifari, ni dovolj znanstvenih potrditev, običajno rečejo. In nas rotijo, naj se nikar ne vdamo kakšnim enostranskim postopkom in dietam, ki nam lahko porušijo zdravje. Je pa res, da so včasih začudeni, če se je bolezen umirila ali celo izginila, čeprav je bila diagnoza drugačna. Takrat običajno rečejo: »Ne vem, kaj počnete, ampak počnite to še naprej.«
Rehabilitirani krompir. Krompir, ki so mu zadnja leta prilepili vse sorte negativnosti (Montignac je zapisal, da je dober le za prašiče), je v kuhinji, ki prisega na kislo-bazično ravnovesje, zelo zaželen, saj deluje bazično. Priporočajo ga v babičini krompirjevi juhi s korenjem in zelišči.
Vrednost pH. Na kratko – pH je enota za merjenje vsebnosti vodikovih ionov v litru vode. Ena pomeni zelo kislo, 14 zelo bazično, 7 je nevtralno. Edina koristna kislina v telesu je solna kislina v želodcu, ki pomaga razgraditi hrano, vse druge pa so škodljive. Vrednost pH krvi mora biti le malo več ali malo manj kot 7,4, da v telesu poteka vse tako, kot mora, sicer se sprožijo blažilni sistemi, ki odvečne kisline nevtralizirajo in jih spravijo iz telesa; poti so znane, vendar pa pri hudi zakisanosti ne zadoščajo več. Če to traja dlje, pride do presnovnih motenj, ki povzročajo številne zelo hude bolezni. Se pravi, da je pametno o zakisanosti razmišljati, ko smo še zdravi, vsekakor pa je nujno ukrepati, ko se začnejo kazati prva znamenja bolezni – maščobe v krvi, previsok krvni tlak, holesterol, preveč sladkorja v krvi …
Koliko česa? Seveda si ne moremo pripravljati obrokov le iz kislih živil, zlato pravilo zdravega prehranskega »kolesarjenja« je 80 odstotkov bazičnih in 20 odstotkov kislih.
Lahko izmerimo? Si lahko sami izmerimo pH? Delno že, saj se v lekarni dobijo listki, ki nam pokažejo vrednost pH iz seča ali sline, vendar je premalo, če jo merimo le tu in tam in potem zaženemo paniko. Idealni pH krvi namreč ne velja za vse telesne tekočine (želodčna kislina ima recimo pH 1–3) in organe, spreminja se tudi iz ure v uro. Seč je zjutraj na primer zelo kisel, kar je logično, saj se kisline izločajo med spanjem. V knjigi je natančno opisano merjenje, če se večkrat pokažejo huda odstopanja, bo treba k zdravniku in na laboratorijske meritve.
Uporabljajmo oreščke! Glede na to, da moramo meso uporabljati zelo varčno, saj zakisa telo, lahko večkrat uporabimo semena in oreščke, ki so večinoma bazični (ne pa vsi, arašidi so recimo kisli). Mešamo jih med zelenjavo, dodajamo omakam, zmlete pomešamo z rižem in z njimi napolnimo papriko ali sarme …
Kaj lahko storimo? Marsikaj, žal pa ne gre brez omejitev, kar nam običajno ne diši. Poskrbeti moramo namreč, da bomo v telo spravili čim manj škodljivih kislin in da bomo tiste, ki so v njem, čim prej spravili ven. Ampak pozor! Ne gre le za hrano in pijačo, kot bi morda mislili, na zakisanost namreč vpliva še kopica drugih dejavnikov, predvsem telesna lenoba, stres in premalo spanja, o čemer ste lahko brali v prejšnji Jani. Osem ur spanja mora biti.
Kajenje, preveč kave, alkohol, sladkarije, preveč maščob in mesa vsekakor prispevajo k zakisanosti, jasno je, da nas spravijo ob zdravje tudi neprijetno okolje in onesnažen zrak. Sploh kdaj pomislimo, da številne kreme, pudri, parfumi in podobne reči, s katerimi se skušamo polepšati, pronicajo skozi kožo in vdrejo v obtočila?
Navodila so znana. Za razkisanje telesa ni hitrih receptov, se pa počutje sorazmerno hitro izboljša, če uvedemo vsaj nekaj sprememb. Velik kozarec vroče vode zjutraj na tešče smo vam že večkrat priporočali, saj med drugim požene limfo po telesu in ga hkrati razkisa. Nasploh je priporočljivo piti navadno vodo brez mehurčkov, od 2 do 2,5 litra na dan. Za hitro razkisanje obstaja tako imenovani krušni napitek iz treh sort kruha, ki jih zalijemo z vodo in pustimo, da fermentirajo. Napitek je mogoče kupiti v dobro založenih (predvsem tujih) biolekarnah, najdete pa ga, malce drugačnega, tudi na internetu, recept je objavil Dario Cortese. Kopanje, savna, gibanje, med katerim se prepotimo, spravljajo kisline iz telesa, skratka telo je treba goniti tako ali drugače, da ostane v ravnovesju. O hrani pa tole: pametno si je priskrbeti lestvico bazičnih in kislih živil, ker žal ne drži, da je vsa zelenjava bazična (to drži le za sadje) in da je vse drugo kislo (to drži le za meso). Med zelenjavo najdemo recimo artičoke, brstični ohrovt, suhi grah, koruzo in lečo, ki so kisli, je pa bazičen jajčni rumenjak, medtem ko je beljak kisel. Če torej hočemo krmariti svoje kolo med kislim in bazičnim, se moramo temeljito seznaniti, kaj je koristno in kaj ne.
Janin recept za nasitno solato, ki učinkuje bazično
Holcarska malca. Tradicionalni gorenjski recept je takšen: kuhan suhi fižol (ki je kisel), črna redkev (ki je bazična, je je pa malo), olje (ki je kislo, če ni hladno stiskano), jabolčni kis (bazičen) in pršut, s katerim je solata obložena. Tudi žemlja, ki jo pojemo zraven, učinkuje kislo.
Precej bolj uravnovešena je tako pripravljena solata: kuhan fižol (kislo), zabeljen z zmletimi orehi namesto s pršutom (bazični, še bolje je, če jih čez noč namočimo), olje ni potrebno, zabelimo z jabolčnim kisom in potresemo s sesekljanim peteršiljem ali koriandrovimi listi. Zraven jemo polnozrnato žemljo. Obrok učinkuje na telo bazično.
