Na Miklavžev petek smo tako mi kot ona prišli v Umetnostno ambasado Republike Poljske na Plešivem v čudovito sončnih Goriških brdih na prijazno povabilo poljske ambasade. Z meditacijo in jogijskimi vajami je udeleženke sprostila, nato pa nas je spodbudila k ustvarjanju nakita.
Pred nami je razpostavila koščke jantarja, perlice, zvezdice, žičke, vrvice, da smo domišljiji in rokam pustile, da ustvarjajo. Zavore so popuščale in tudi najbolj zadržane so na koncu nasmejano pokazale svoje stvaritve. »Na začetku takšne delavnice veliko žensk misli, da niso ustvarjalne. Nato pa se sprostijo, ustvarjajo kot otroci in pozabijo na vse drugo. Dobro je imeti malo takšne zabave,« je povedala Kaminska in dodala, da je bistvo terapije z umetnostjo, s katero se ukvarja dve leti, tudi v uživanju in odkrivanju lastne ustvarjalnosti.
Ženske ljubijo jantar. Z jantarjem se je začela ukvarjati po naključju pred osemnajstimi leti. Na izpopolnjevanju angleškega jezika v Angliji je razmišljala, kaj tipično poljskega bi bilo mogoče prinesti na angleški trg. Ko je v razstavnem centru Birmingham bedela nad prijateljevo razstavo nakita iz jantarja, je ugotovila, da ga Angleži zelo radi kupujejo. Odprla je podjetje in začela angleški trg oskrbovati z jantarjem, galerije pa z nakitom iz njega. Po treh letih se je vrnila na Poljsko. Imela je dovolj izkušenj, vedela je, po čem ženske najbolj posegajo, kaj si želijo. Številne nagrade, med drugim amberjeva krogla za privlačno oblikovanje, so potrdile, da je na pravi poti. Potem pa jo je ta nenavadna okamnela smola iglavcev povsem prevzela.
Navdih črpa iz rastlinskega sveta, še posebej ji je ljubo cvetje. »Všeč mi je, ker je to naraven material, poleg tega je vsak kos drugačen, zato je tudi vsak kos nakita unikaten.« Jantarjev nakit kombinira tudi z drugimi naravnimi materiali, ki jih je prinesla s številnih potovanj po svetu – muranskim steklom, srebrom, kameno strelo … Največji in najlepši kosi njenega nakita so trenutno razstavljeni v Krakovu, medtem ko je v njeni galeriji prodajna razstava.
Terapije v galeriji. Z ustvarjanjemin različnimi alternativnimi delavnicami je raziskovala. Ženske so se v njeni domači galeriji nakita čedalje pogosteje ustavljale tudi zato, ker so potrebovale pogovor. »Nakup nakita je bil dostikrat postranskega pomena.« Spraševale so jo po najrazličnejših nasvetih, katere knjige naj berejo, kaj naj naredijo, da bi odpravile težave v partnerstvu.
»Dostikrat sem jim intuitivno ponudila prav tisti kos nakita, ki jim je bil najbolj všeč. Ugotovila sem, da imam očitno sposobnost na svoj način pomagati ljudem. V Grčiji sem odkrila, da so tam v starih časih zdravili s pomočjo umetnosti,« je povedala. To jo je motiviralo, da je pred dvema letoma opravila specializacijo za tovrstno terapijo. »Vsa čustva prihajajo od znotraj. Najprej sem terapijo delala zase in preskušala, ali res deluje. Odkrila sem, da je zelo dobra, senzitivna tehnika za reševanje nekaterih psiholoških težav.«
