Rihemberški grad - kamniti lepotec z bogato zgodovino

Na skalnem pomolu vzpetine Golec nad Branikom že stoletja kraljuje mogočni grad, eden najstarejših na Slovenskem.

Grajski kompleks je začel nastajati v začetku 13. stoletja na mestu še veliko starejšega prazgodovinskega gradišča. V začetku je obsegal samo eno stavbo in dvorišče, obdano s kamnitim obrambnim obzidjem. Grad je že zgodaj dobil tudi mogočen stolp in kapelo, v kasnejših stoletjih pa so mu dodajali dodatne stavbe in nove obrambne strukture.

Graščaki na gradu Rihemberk

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Rihemberžani (Reiffenberg), plemiška rodbina domnevno tirolskega izvora, ki je sluzila goriškim grofom. Rihemberžani so gradu in kraju pod njim dali tudi ime Rihemberk, ki se je ohranilo še dolgo po tem, ko je rodbina izumrla. Kmalu po prihodu na Goriško so Rihemberški aktivno stopili v tamkajšnje dogajanje. Vodili so tudi pragmatično poročno politiko, s katero so se sorodstveno povezali s številnimi pomembnimi plemiškimi rodbinami na Goriškem in Kranjskem. Aktivna in uspešna politika jim je prinesla obsežno posest, ki se je razprostirala od Vipavske doline in Krasa do Gorice, pa tudi na Notranjskem, Bovškem, v Istri, Furlaniji in celo na Koroškem. Njihov nadaljnji vzpon je preprečila usoda - leta 1371 je umrl zadnji moški potomec rodbine. Njihove posesti so pripadle goriškim grofom in po letu 1500 Habsburžanom.

V tridesetih letih 16. stoletja je grad Rihemberk prišel v roke rodbine Lanthieri in takrat se je zanj začelo novo obdobje. V lasti te družine je ostal več kot 400 let. To je v slovenskem prostoru velika redkost, saj so grajske stave praviloma pogosto menjale lastnike. Lanthieriji so na Rihemberku pustili najmočnejši pečat, saj so ga sredi 17. stoletja prezidali iz srednjeveškega gradu v ugledno rezidenco ambiciozne plemiške rodbine in mu tako nadeli njegovo današnjo podobo.

V 19. stoletju naj bi bila redna gostja na gradu cesarica Elizabeta (Sissi). Grad naj bi večkrat obiskala, ko se je mudila v tržaškem Miramaru. Leta 1910 je umrl zadnji moški potomec rodbine Lanthieri, Karel Friderik. Rodbinsko dediščino je po njem prevzela njegova hči Karolina, poročena z Erdmanom baronom Levetzowom. Ta je v znak spoštovanja do starodavne ženine rodbine svojemu priimku dodal se njenega. Druzina Levetzow-Lanthieri je nato na gradu Rihemberk gospodarila do konca II. svetovne vojne.

Sedanji prebivalci gradu

Časi, ko so na gradu Rihemberk bivale plemiške družine, so minili, kar pa ne pomeni, da za temi zidovi ni življenja. Od 32 trenutno prisotnih vrst netopirjev v Sloveniji jih je kar 12 rednih ali občasnih gostov na gradu Rihemberk. Med številno najbolj zastopanimi sta vrsti veliki podkovnjak /Rhinolophus ferrumequinum) ter vejicati netopir (Myotis emarginatus). Na grad Rihemberk med aprilom in junijem prileti do 300 brejih samic vejicatih netopirjev in do 150 brejih samic velikega podkovnjaka, kar štejemo za največji porodniški koloniji obeh vrst v zahodnem delu Slovenije. Območje je pomembno tudi za druge rastlinske in živalske vrste.

Prvi lastniki gradu so bili gospodje Rihemberžani (Reiffenberg), plemiška rodbina domnevno tirolskega izvora, ki je sluzila goriškim grofom.

Omeniti velja velikega pupka, plašno repato dvoživko, ki jo z malo sreče lahko opazimo v opuščenih koritih ob nekdanjih hlevih gradu Rihemberk. Vse vrste netopirjev v Sloveniji so zavarovane, varuje se tudi njihove življenjske prostore. Najbolj jih ogroža pretirana uporaba insekticidov in posledično zmanjšanje številnosti njihovega plena ter uničevanje zatočišč v stavbah, kar je tudi zakonsko prepovedano. Za zaščito netopirjev je pomembno, da ne osvetljujemo preletnih odprtin in da jih z različnimi dejavnostmi ne vznemirjamo v njihovi zatočiščih. Temu sledijo tudi na gradu Rihemberk, kjer so nekateri prostori namenjeni izključno netopirjem.

Fotografija: Veliki podkovnjak (Dušan Klenovšek/ZRSVN) 2

Sožitje Z NARAVO NATURA 2000

Kot mogočen branik med Vipavsko dolino in Krasom je grad Rihemberk obdan z raznoliko in ohranjeno naravo, varovano v okviru dveh Natura 2000 območij: Dolina Branice in Kras. Raznolika življenjska okolja so domovanje številnim redkim in ogroženim vrstam (hroščev, rib, dvoživk, kačjih pastirjev, metuljev). Območje je posebej pomembno za vejicate netopirje, ki imajo v gradu Rihemberk največjo znano porodniško kolonijo v Sloveniji, in laško žabo, ki ima tu skrajni vzhodni rob areala. Natura 2000 je evropska mreža posebnih varovanih območij), na katerih živijo najbolj ogrožene vrste in kjer najdemo najbolj ogrožene tipe življenjskih okolij. Da bi jih ohranili, moramo na teh območjih prilagoditi človekove dejavnosti. Območja Natura 2000 obsegajo 37 % slovenskega ozemlja, kar 70 % te površine pokrivajo gozdovi. V svetovnem merilu je najuspešnejši način ohranjanja žive narave.

V tridesetih letih 16. stoletja je grad Rihemberk prišel v roke rodbine Lanthieri in takrat se je zanj začelo novo obdobje.

Poslanstvo zavoda Svitar

Svitar je zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost je zasebni zavod v javnem interesu, ki se ukvarja predvsem z interpretacijo in varstvom kulturne dediščine.

“Da bi našo dragoceno in v veliki meri pozabljeno preteklost predstavili na čim bolj edinstven, lep in doživljajski način, v zavodu razvijamo kostumsko igrano interpretacijo dediščine, ki skuša z različnimi sredstvi in metodami kar najbolj vključiti obiskovalca. Od ustanovitve leta 2007 je ekipa zavoda oblikovala in izvedla nekaj tisoč igranih in glasbenih kostumskih nastopov.”

Zavod vodi Bojana Čibej, krajinska arhitektka, pevka in interpretatorka kulturne dediščine, ki programe oblikuje v sozvočju načel mednarodne organizacije Interpret Europe.

Od leta 2008 Svitar sledi višjemu cilju oživljanja gradov z omogočanjem njihove dostopnosti javnosti in vzpostavitvijo programov interpretacije.

Tako sta danes Svitarjeva ljubezen in trud namenjena gradu Rihemberk na Vipavskem in njegovim obiskovalcem. S prevzemom gradu v uporabo, se na njem rojevajo barviti programi, ki so poklon gostom in dediščini te mogočne grajske utrdbe.

“Dediščino gradov in srednjega veka imamo radi z vsem srcem, zato jo želimo predstavljati na način, ki osvaja srca ljudi, jih zbližuje, navdušuje ter zbuja njihovo skrb in občudovanje. Naš dom je grad Rihemberk.”

Igre plemstva

Blagovna znamka Igre plemstva združuje programe igranih kostumskih vodenj, team buildingov, iger in glasbenih nastopov. Izvajajo jih na gradu Rihemberk, lahko pa tudi na drugi izbrani lokaciji. Glede na izbrani program se obiskovalci lahko prepustijo prijetnemu vodenju skozi zgodovino, iščejo zaklade, se preizkusijo v plemiških veščinah ali pa se oblečejo v srednjeveški kostum in se podajo na pot raziskovanja plemiča v sebi.

Svitar je zavod za oblikovanje prostora, zgodovino in umetnost je zasebni zavod v javnem interesu, ki se ukvarja predvsem z interpretacijo in varstvom kulturne dediščine.

Gita – Skupina za srednjeveško glasbo

Beseda Gita pomeni pesem. Iz nje izhaja beseda gitice – kitice, ki jo v slovenskem jeziku uporabljamo še danes.

V skupini Gite so združeni iskalci skrivnostnih pomenov mnogoterih kitic, ki so nam jih zapustili naši predniki. Njihovo druženje jih resnično osreči, ko poslušalcem predajajo besede in glasbo skrivnostne preteklosti in v njih zbudijo radost in spoštovanje do nje.

Eleonora – Bojana Čibej: Glas, kitarska lutnja
Leonhard – Klemen Čibej, cistra, glas
Viljem – Matevž Drenovec, flavta
Sibila – Šejla Usenik ali Izabela – Mirjam Šolar, fidel, violina
Herman – Matija Bartol, boben, tamburin

V letu 2023 glasbena skupina Gita praznuje 15 let skupnega raziskovanja, ustvarjanja in nastopov.

V tem času je Svitar izdal 2 Gitini glasbeni zgoščenki:

Gitice, Eleonora in Leonhard, 2010, z ljudsko glasbo, Čas zlate ptice – tempus Avis Aureae, 2019, s srednjeveško glasbo in renesančnimi plesi

“Dediščino gradov in srednjega veka imamo radi z vsem srcem, zato jo želimo predstavljati na način, ki osvaja srca ljudi, jih zbližuje, navdušuje ter zbuja njihovo skrb in občudovanje. Naš dom je grad Rihemberk.”

Netopirji

Mogočni grad Rihemberk poleg srednjeveške zgodovine predstavlja še bogato bivališče za posebno živalsko vrsto. V večernih urah ga preletava kar 12 vrst visoko ogroženih in zaščitenih netopirjev. Samice posameznih vrst, ki imajo na gradu kotišče, se po prezimovanju drugje vrnejo v svoj domači grad in tu vsako leto gnezdijo od aprila do oktobra, letos pa so se vrnile šele v nekoliko toplejšem maju. Te nočne živali so atrakcija tudi za umetnike.

okvirček z 2 netoprijema: Mogočni grad Rihemberk poleg srednjeveške zgodovine predstavlja še bogato bivališče za posebno živalsko vrsto ....

Glasbenik, skladatelj in pionirski umetnik zvočnih kulis Boštjan Perovšek, ki ustvarja eksperimentalno elektroakustično, še posebej bioakustično glasbo, ki temelji na zvokih živali, zlasti žuželk, je v pričakovanju GO 2025 že začel s snemanjem Netopirske simfonije. Avdio in video instalacija ter niz dogodkov, ki preiskuje netopirje, njihove zvoke in gibanje, bo ponudila vpogled v življenje kolonij netopirjev in njihovih značilnih ultrazvočnih vokalizacij.