Dekleta in žene so pri nas vsaj na papirju enakopravne, a ponekod še vedno ni vse tako, kot bi si želela sodobna družba. Na drugi strani imajo na določenih področjih »premoč«, čeprav v povprečju še vedno zaslužijo nekaj malega manj kot moški.
V Sloveniji je lani prebivalo skoraj 1.054.000 žensk, njihova povprečna starost je bila 45,4 leta. Poročenih je bilo 42 odstotkov žensk, starejših od 14 let. Skoraj tretjina žensk, starih vsaj 15 let, je imela terciarno izobrazbo. V četrtem četrtletju 2023 jih je bilo med delovno aktivnimi prebivalci 45,3 odstotka.
Kakšna je povprečna ženska v Sloveniji?
V Sloveniji je na začetku prejšnjega leta živela 1.053.701 ženska. Njihova povprečna starost je bila 45,4 leta, kar je bilo skoraj tri leta več od povprečne starosti moških. Poimenovane so bile z več kot 30 tisoč različnimi imeni, največ je bilo Marij, sledile so Ane, Maje, Irene in Mojce. Ženske v povprečju živijo skoraj osem let dlje kot moški – povprečna starost prebivalk, umrlih leta 2022, je bila 82,5 leta, prebivalcev pa 74,9 leta. Pričakovano trajanje življenja deklic, rojenih leta 2022, je bilo 83,9 leta, dečkov pa 78,4 leta.
Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo med prebivalkami Slovenije, starimi 15 let ali več, 75,7 odstotka takih, ki so rodile vsaj enega otroka. Med 25-letnicami je bilo 22,1 odstotka mater, med 30-letnicami pa je ta delež znašal 55 odstotkov. Med ženskami, starimi 15 let ali več, jih je največ, skoraj 41 odstotkov, imelo dva otroka.
Leta 2023 je bilo največ žensk (42 odstotka), starejših od 14 let, poročenih; sledile so samske (nikoli poročene), bilo jih je skoraj 37 odstotkov.
Zanimivo je, da je bilo pri moških največ (47,6 odstotka) samskih ali nikoli poročenih. Leto prej so bile neveste ob sklenitvi zakonske zveze stare v povprečju 34,9 leta (ženini 37,3 leta), ob prvi poroki pa 31 let (ženini 32,9 leta).
Malo manj kot polovica, meja je pri 62 letih
Ženske so na začetku leta 2023 predstavljale 49,8 odstotka prebivalcev Slovenije. Njihov delež je bil najvišji v občinah Murska Sobota in Ankaran (51,7 odstotka), najnižji pa v občini Šentrupert (41,2 odstotka). Slovenija je sicer ena redkih držav članic EU, v katerih je prebivalo manj žensk kot moških. Takšno razmerje je bilo leta 2022 le še na Švedskem, v Luksemburgu in na Malti. Do 62. leta starosti med prebivalci Slovenije prevladujejo moški, nad to starostno mejo pa ženske. Med stoletniki je bilo konec prejšnjega leta 311 žensk in 60 moških.
V osnovi bolj izobražene kot moški
Leta 2022 je imelo terciarno izobrazbo, torej doseženo najmanj višješolsko izobrazbo) 29,9 odstotka prebivalk Slovenije, starih vsaj 15 let. Med moškimi je bil ta delež nekoliko nižji, 21,1 odstotka.
Leta 2022 je študij na katerikoli stopnji terciarnega izobraževanja v Sloveniji dodatno končalo 9560 žensk; predstavljale so 59,3 odstotka diplomantov terciarnega izobraževanja. Med novimi diplomantkami je bil delež največji na področju poslovnih in upravnih ved ter prava (20,1 odstotka), sledilo je področje zdravstva in socialne varnosti (18 odstotkov).
Manj jih je med delovno aktivnimi, a tudi manj zaslužijo
V četrtem četrtletju 2023 je bilo med delovno aktivnimi prebivalci 451 tisoč žensk ali 45,3 odstotka od vseh, od tega je bilo 89,8 odstotka zaposlenih in 8,5 odstotka samozaposlenih. Pri moških je bil delež slednjih višji, 14,8-odstoten.
Po začasnih podatkih za leto 2022 je povprečna mesečna bruto plača za ženske v Sloveniji znašala 2117 evrov ali 137 evrov manj kot za moške. Plačna vrzel med spoloma je znašala 6,1 odstotka v škodo žensk, največja plačna razlika je bila v skupini poklicev za storitve, prodajalci oziroma prodajalke (18,1 odstotka v škodo žensk), najnižja pa med uradniki oziroma uradnicami, še vedno pa ta znaša 2,1 odstotka. Plače so bile v vseh poklicnih skupinah višje pri moških.
Po metodologiji in podatkih Eurostata je bila leta 2022 plačna vrzel v Sloveniji 8,2-odstotna. Najmanjša je bila v Luksemburgu (0,7 odstotka). To je bila tudi edina država v EU, v kateri so bile plače žensk višje kot plače moških, sledili sta Italija (4,3 odstotka) in Romunija (4,5 odstotka). Največja plačna razlika je bila v Estoniji (21,3), sledila je Avstrija s 18,4 odstotka.
Višja povprečna zaposlenost žensk pri nas
Zastopanost žensk na trgu dela v Sloveniji je višja od povprečja držav članic EU. Leta 2022 je stopnja delovne aktivnosti žensk, starih od 18 do 64 let, v Sloveniji znašala 72,5 odstotka, v EU pa 67,4. Tudi stopnja delovne aktivnosti žensk z otroki je bila višja od povprečja EU-27; med materami s tremi otroki ali več je bila najvišja na Švedskem, 83,4-odstotna, Slovenija se je z 81,5 odstotki uvrstila na visoko tretje mesto.
Leta 2021 je bila povprečna starost prebivalk Slovenije ob prvi zaposlitvi 24 let, povprečje EU-27 je znašalo eno leto manj. Ženske so se od staršev odselile pri starosti 28,1 leta (povprečje EU-27: 25,5 leta), ob rojstvu prvega otroka so bile stare 29 let (povprečje EU-27: 29,5 leta), pričakovana življenjska doba prebivalk Slovenije pa je bila 83,8 leta, skoraj eno leto več od povprečja EU-27 (82,9 leta).
Ženske v Sloveniji so na splošno zadovoljne s svojim življenjem, leta 2023 so ga na lestvici od 0 do 10 ocenile povprečno s 7,7, pri čemer so bile najbolj zadovoljne v starostni skupini od 26 do 35 let, saj so dale oceno 8,2.
