Delo inženirja geotehnologije združuje tako kabinetno kot terensko delo. Načrtovanje inženirskih dejavnosti običajno poteka v pisarni, spremljanje in nadzor gradnje ali izvajanje meritev pa na delovišču ali terenu v naravi. Poklic inženirja geotehnologije je najbolj primeren za tiste, ki jih zanimata naravoslovje in tehnika ter so pripravljeni na izzive, ki jih ponujajo inženirske dejavnosti in skrb za okolje.
Kako do poklica
Študij geotehnologije poteka na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani. Na visokošolski program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno ali poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu. Na univerzitetni program se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo. Po zaključenem študiju (3 leta) študent pridobi 6. stopnjo izobrazbe. Po končani diplomi je mogoče študij nadaljevati na magistrskem programu, ki traja 2 leti (7. stopnja izobrazbe).
Izobrazba s področja geotehnologije omogoča vpis v imenik pooblaščenih inženirjev pri Inženirski zbornici Slovenije, kar inženirju omogoča gradbenotehnično projektiranje objektov, s čimer mu je odprta tudi pot za samostojno strokovno delo.
Možnosti zaposlitve
Možnosti za zaposlitev so zelo široke, tako v Sloveniji kot tujini. Trenutne potrebe po inženirjih geotehnolgije so zaradi številnih infrastrukturnih ter okoljevarstvenih projektov visoke. Zaposlitev je mogoča v inženirskih in svetovalnih podjetjih, gradbenih podjetjih, energetskih podjetjih, podjetjih za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin, komunalnih podjetjih ter podjetjih, ki se ukvarjajo s predelavo surovin ter okoljevarstvenimi problematikami. Poleg tega se inženirji geotehnologije lahko zaposlijo v podjetjih, ki se ukvarjajo z raziskavami in monitoringom procesov v naravi, podjetjih ki se ukvarjajo z vrtanjem vrtin za oskrbo z vodo ali izrabo geotermalne energije, ter v raziskovalnih ustanovah.
DIPLOMANTA GEOTEHNOLOGIJE:
Mitja Pečovnik je zaposlen v podjetju IRGO Consulting. Ukvarja se s projektiranjem predorov in pripadajočih podzemnih objektov.
»Ključna prednost študija je, da večina profesorjev prihaja iz gospodarstva oziroma so z njim povezani, zato lahko dobro povezujejo teorijo s prakso in imajo veliko povezav z delodajalci.«
Dr. Jerneja Sedlar je zaposlena v podjetju Holding Slovenske elektrarne. Ukvarja se z raziskavami in razvojem obnovljivih virov energije in prestrukturiranjem premogovnih regij.
»Dobra lastnost med študijem so manjše skupine študentov, kar lahko omogoča zelo osebne odnose med profesorji in študenti, zaradi česar je več interakcije in komunikacije med njimi.«
