»Finančno izobraževanje je ključni element osebne in družbene blaginje v sodobnem svetu. Sposobnost razumevanja in obvladovanja finančnih konceptov ter sprejemanje pametnih odločitev glede denarja pa sta ključni veščini, ki omogočata posameznikom in skupnostim, da dosežejo finančno stabilnost,« je LIT odbor zapisal v predlogu za osvežitev Nacionalnega programa finančnega izobraževanja (NPFI), ki je bil nazadnje posodobljen leta 2010. LIT odbor deluje v okviru projekta LIT (Lajf je igra tveganja), ki ga že tri leta izvaja Slovensko zavarovalno združenje (SZZ).
Nacionalni program finančnega izobraževanja je bil pripravljen leta 2009. To je hkrati tudi leto, ko je bil v obtok lansiran Bitcoin. Že samo ta podatek odraža dejstvo, da se je v skoraj 15 letih spremenilo veliko, predvsem pa so se spremenile potrebe in želje mladih. Da bi mlade postavili na prvo mesto, so člani LIT odbora vzeli stvari v svoje roke in se lotili priprave predlogov osvežitve NPFI.
NPFI je pomemben instrument za oblikovanje in usmerjanje finančnega izobraževanja v naši državi, je ugotovil LIT odbor in v prvi fazi svojega dela opravil pregled trenutnega stanja, zbral mnenja mladih pri nas ter analiziral posamezna področja – bančništvo, zavarovalništvo, trg kapitala, šolsko izobraževanje in varstvo potrošnikov. S pomočjo ankete, v kateri je letos spomladi sodelovalo kar 693 mladih, so člani LIT odbora identificirali glavne izzive in se lotili priprave predlogov.
Pričujoč dokument in številke, ki govorijo same zase
»Kot produkt našega projekta, s katerim smo želeli predstaviti uvid v odnos mlajše populacije do same finančne pismenosti in informiranja mladih o tej tematiki, je nastal pričujoč dokument,« so zapisali in dodali, da želijo s svojim delom predstaviti razmišljanje svojih vrstnikov: »S podanimi predlogi želimo prispevati h kakovostnemu preoblikovanju Nacionalnega programa finančne pismenosti, ki bi vključeval tudi opažanja in mnenja mladih.«
Potrebo mladih po spremembi nazorno opiše statistika, ki jo je LIT odbor pridobil s pomočjo ankete. Na vprašanje »Od kje najpogosteje prejemaš informacije o financah?« je zgolj 17,17 % anketiranih odgovorilo, da te prejemajo v šoli ali fakulteti. Največji del vprašanih je odgovorilo, da informacije o financah najpogosteje prejemajo na družbenih omrežjih – kar 49,06 %. Kljub nespodbudnim pritrdilnim odgovorom na vprašanje: »Ali privarčevan denar investiraš?«- z »Da« je namreč odgovorilo le 13,42 % anketiranih, število odgovorov z »Ne, ampak me investiranje zanima« oriše drugačno zgodbo. 45,6 % anketiranih se namreč za investiranje zanima, kar jasno odraža željo generacije po poznavanju področja investiranja.
Rezultati raziskave LIT odbora niso osvetlili le želje po finančni pismenosti. Izpostavili so potrebo generacije Z po poglobljenem razumevanju investicij, varčevanja in sprejemanja finančnih odločitev, ki bodo zanje predstavljale vedno pomembnejši del življenja. LIT odbor je tako prisluhnil enoglasni generaciji Z v Sloveniji in želje mladih preoblikoval v pet predlogov za osvežitev NPFI.
Pet predlogov za osvežitev
LIT odbor predlaga aktivno enotno spletno točko (EST), ki bi za vse, ki želijo dostopati do različnih finančnih vsebin, predstavljala priročno in enotno rešitev. Čeprav je predlog že del obstoječega Nacionalnega programa finančnega izobraževanja, njegova izvedba še ni bila realizirana. Predlogi vključujejo tudi poziv organizacijam k digitalizaciji za lažje izobraževanje širše javnosti. Temu dodajajo še predlog organizacije dogodkov, prilagojenih mladim, v sodelovanju s strokovnjaki in znanimi osebami. LIT odbor je prepoznal tudi potrebo po sodelovanju različnih organizacij iz več področij, za boljši stik z mladimi pa predlagajo tudi sodelovanje s študentskimi organizacijami. Predlagajo še povečanje obsega finančnih vsebin v šolskem sistemu in rednih šolskih programih ali izbirnih vsebinah.
Tako je LIT odbor pričel z oblikovanjem prihodnosti, ki bo ne le prilagojena njihovim vrstnikom, temveč tudi mlajšim generacijam omogočila sprejemanje bolj informiranih finančnih odločitev, v okolju, kjer finančna pismenost ni izjema, ampak pravilo.
