Če se s tofujem pri nas srečujemo šele zadnje desetletje ali morda malce več, pa so ga na Kitajskem že s pridom uporabljali 2000 let nazaj. Tofu je iz soje izdelan sir, ki je bogat z beljakovinami, a reven z natrijem, holesterolom in kalorijami. Zrna soje najprej namočijo, nato zmeljejo, skuhajo ter s pomočjo koagulanta spravijo v končno obliko. Seveda ga nato obdelajo z začimbami in aromami. A o njem krožijo številni miti, kot tudi resnice o njegovih koristih oziroma slabih učinkih na telo. Kaj torej drži? Je sploh varen za uživanje?
Brez okusa, a ga vpije
Da je vaša jed s tofujem brez okusa oziroma je tofu neokusen, so krivi vaši recepti, in ne tofu. Res je, da tofu sam po sebi nima okusa, a ima izjemno možnost vpijanja okusov iz začimb in marinad. Zato ga je treba predhodno primerno pripraviti oziroma marinirati. In njega lahko pripravimo zelo okusno jed, a ga moramo pred tem primerno obdelati.
Bogat ali hranilno reven?
V tofuju najdemo rastlinske beljakovine, ki vsebujejo vse esencialne aminokisline, ki jih telo potrebuje za normalno delovanje. Prav tako najdemo železo in kalcij. Vsebuje tudi rastlinske izoflavonoide, ki so se izkazali za učinkovite pri preprečevanju rakavih obolenj, a je siromašen z nekaterimi drugimi minerali in z ogljikovimi hidrati.
Drži, da vsebuje estrogen?
Obstaja mit, da naj bi tofu vseboval estrogen in zato slabo vplival na moške. Res je, da tofu vsebuje izoflavonoide, fitokemikalije, ki spadajo med fitoestrogene, ki so po strukturi podobni človeškemu estrogenu, a so po delovanju precej šibkejši in zato z vidika moškosti neškodljivi. A kljub temu velja upoštevati zmernost, saj lahko povzročijo hipotiroidizem. To je stanje, ko ščitnica ne tvori dovolj hormonov, prav tako lahko povzroči kognitivne spremembe možganov v poznejšem obdobju življenja in otežuje zanositev.
