Agencija za varnost prometa in Evropski svet za varnost v prometu sta novembra organizirala mednarodno strokovno konferenco na temo: »Alkoholne ključavnice – evropske prakse in napredne strategije za zmanjševanje vožnje pod vplivom alkohola«. Razprava je potekala na temo možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oz. rehabilitacijskega programa za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Navedeno predvidevata tudi Evropska uredba o splošni varnosti vozil. Na konferenci je bilo prestavljeno tudi praktično delovanje alkoholnih ključavnic.
Mag. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, izpostavlja: »Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč pod vplivom alkohola so v starostnih skupinah 25-34 in 35-44 let, glede na vrsto udeležbe pa je največ povzročiteljev med vozniki osebnih vozil. Zaskrbljujoče pa je, da so najmlajši alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč, stari od 15 do 17 let, letos povzročili za tretjino več prometnih nesreč kot v prvih enajstih mesecih lanskega leta. Tu znova opozarjamo, da se odnos do alkohola in drog začne oblikovati v družini. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.«
Več popitega alkohola = večje tveganje za nastanek nesreče
Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat! V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).
Odnos do alkohola in drog se za otroka začne oblikovati v družini
Lani je 7, letos pa 11 mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let, bil je pod vplivom alkohola, in je prometno nesrečo tudi povzročil. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden. Varno domače okolje z zdravimi odnosi in odprtim pogovorom je za otroka in mladostnika zelo pomembno. Jasna sporočila staršev in skrbnikov vplivajo na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.
Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo
Z višanjem stopnje alkohola v krvi nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Večajo se vidne posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To lahko ima za volanom številne usodne posledice.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav ‘tunelskega vida’, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Poleg omenjenega alkohol vpliva na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo, na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.
Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, ob začetku akcije izpostavlja: »Agencija za varnost prometa je pred dvema letoma naročila raziskavo javnega mnenja in sicer na segmentu splošne javnosti. Z raziskavo smo preverjali naklonjenost ukrepom za povečanje prometne varnosti. Namestitev alkoholnih ključavnic kot ukrep za voznike, ki so že vozili pod vplivom alkohola podpira dobre tri četrtine javnosti, namestitev alkoholnih ključavnic za poklicne voznike (prevozi potnikov, otrok) pa kar 88,6 %. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški v starostni skupini od 31 do 45 let. Nižanje dovoljene stopnje alkohola v krvi na 0,0 promila je podprlo 54,0 % anketiranih. Med nepodporniki najbolj izstopajo moški, v starostni skupini od 31 do 45 let, vozniki osebnega vozila, osebe, ki imajo vozniško dovoljenje več kot 40 let in poklicni vozniki.«
Do konca letošnjega novembra beležimo 1.335 prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu, kar je 7,7 % , kot v enakem obdobju lani . V teh nesrečah je življenje izgubilo 17 oseb, enako kot lani. Pri poškodbah beležimo za 12 % manj hudo poškodovanih in za 7,1 % manj lažje poškodovanih. Povprečna stopnja alkoholiziranosti v vseh prometnih nesrečah je znašala 1.38 promila (lani 1.44 promila), v smrtnih prometnih nesrečah pa 1,20 promila (lani 1,17). Policisti so v prvih enajstih mesecih letos odredili 408.302 alkotestov, od tega je bilo 10.673 pozitivnih in 243 odklonjenih. Odredili so 1.341 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 234 pozitivnih in ter 736 odklonjenih.
Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popit kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!«
