Kot je že po ponedeljkovih pogajanjih pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič, je neusklajen ostal le še odstotek dogovora, ki pa je "lahko zelo problematičen". Ta odstotek so kot kaže rešili danes. Pred današnjim srečanjem so se sicer že pojavile neuradne informacije, da naj bi imeli na mizi dogovor, v skladu s katerim bi se plače zaposlenih v javnem sektorju z inflacijo uskladile z junijem prihodnje leto, in sicer v višini 80 odstotkov inflacije v letu 2023, pri čemer bi kot protiutež izplačilo regresa za letni dopust premaknili na zgodnejši datum. Zaposlenim v javnem sektorju bi ga namesto junija izplačali že v marcu. Tak dogovor so danes tudi parafirali.
Dogovor sta na vladni strani parafirala Boštjančič in minister za javno upravo Franc Props, na sindikalni strani pa vodji pogajalskih skupin Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj. Danes parafiran dogovor mora sicer potrditi še vlada, prav tako bodo o pristopu k njegovemu podpisu odločali organi sindikatov. Tako na vladni kot na sindikalni strani so izrazili zadovoljstvo, da so uspeli priti do dogovora. Tega ocenjujejo tudi kot dobro popotnico za zahtevnejša pogajanja, ki so pred njimi. Po novem letu jih namreč čaka nadaljevanje pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema.
Po besedah Boštjančiča sta dva ključna dela dogovora. Prvi je uskladitev vrednosti plačnih razredov v višini 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju december 2022-december 2023. Uskladitev se bo izvedla 1. junija 2024. Drugi del dogovora pa je izplačilo regresa za letni dopust s februarsko plačo, torej marca. Kot je dejal minister Props, je z dogovorom država prevzela finančno breme v višini nekaj čez 140 milijonov evrov.
