Častitljiva obletnica

200 let od od ureditve poti v Škocjanskih jamah

Petra Mezinec
1. 12. 2023, 21.39
Deli članek:

Prvim pustolovcem, ki so odkrivali skrivnostni podzemni svet Škocjanskih jam, so sledili (nič manj) pustolovsko naravnani turisti. Med pomembnejše mejnike turizma spada ureditev poti v Veliko dolino leta 1823. V sredo so v Parku Škocjanske jame obeležili zgodovinski dogodek in opisali razvoj raziskovanja in turizma v jamah, ki so vse od leta 1986 uvrščene na Unescov seznam naravne dediščine.

Borut Lozej
Preklada z letnico 1823 je spomenik ureditve prve turistične poti v Škocjanske jame.

Zaslužen za vzpostavitev prve turistične poti, ki vodi do Velike doline in Tominčeve jame, pred 200 leti je bil Matej Tominc, v tistem obdobju sodnik in okrajni glavar v Vrčneku v Brkinih. V zgodovino turizma Škocjanskih jam se je zapisal kot pionir turizma. O ureditvi poti priča tudi preklada nad vrati z letnico 1823 in napisom v latinščini, ki pravi: »Jama je bila odprta med vladavino Franca I. ob skrbi gospoda Tominca in po namestitvi njegove ograje.« Napis je ob častitljivi obletnici prevedel Milan Lovenjak. Kot je pojasnil Borut Peric iz Parka Škocjanske jame, je dobro znano, da so v jame vodili obiskovalce že poprej. Štiri leta pred odprtjem uradne poti je župan Naklega Jožef Mahorčič odprl vpisno knjigo, ki so jo hranili v gostilni Mahorčič, kjer so domačini prodajali vstopnice za ogled jame. »Škocjanske jame so vpisno knjigo dobile nekaj mesecev pred Postojnsko jamo. Na žalost so jo v času fašizma skupaj z drugimi pomembnimi dokumenti zažgali, a vemo, da so bili vanjo vpisani baroni, grofi, botaniki in raziskovalci.«

Že tri leta po odprtju turistične poti so v jamah zabeležili najvišji vodostaj do zdaj, leto kasneje so ob ogledu Tominčeve jame našli rimsko oljenko, leta 1835 pa so odprli prehod v prvo kapniško dvorano. Naslednja desetletja so bila v znamenju odkrivanja jam, saj so želeli najti vodo za oskrbo Trsta. Pravi razcvet pa Škocjanske jame doživijo konec 19. stoletja, saj so takrat začeli sistematično raziskovati pot reke, zgradili pa so tudi številne poti in preostalo infrastrukturo za obiskovalce. »Turizem je bil posledica raziskav, ki so vodile v notranje dele Škocjanskih jam, in se je proti koncu 19. stoletja precej razvil. Do prve svetovne vojne je bilo urejenih več kot deset kilometrov poti,« je pojasnil Peric, ki je orisal zgodovino raziskovanja in vlaganja v Škocjanske jame vse do današnjih dni. »Danes se z omejevanjem števila dnevnih obiskovalcev trudimo ohranjati jamski sistem. Skrbimo, da je turizem podrejen varstvenim ukrepom,« je o glavni zavezi upravljalcev povedal Peric.

Manjše, a bolj zadovoljne skupine

Pomemben mejnik je bil tudi vpis Škocjanskih jam na Unescov seznam naravne dediščine 28. novembra 1986, ki je pripeljal več obiskovalcev. V rekordnem letu 2019 je tako Škocjanske jame obiskalo več kot 200 tisoč ljudi.

V času epidemije se je število obiskovalcev zmanjšalo, zaradi varnostnih ukrepov so organizirali oglede za manjše število ljudi. »Prav zaradi te izkušnje in dobrih odzivov obiskovalcev smo se odločili za omejitev obiska, predvsem na vrhuncu sezone. A se bomo tudi letos približali številki 200 tisoč,« je pojasnil direktor zavoda Stojan Ščuka. A ne le dobra izkušnja obiskovalcev, zaposlene v zavodu vodi predvsem skrb za naravo in ohranjanje krhkega podzemnega ravnovesja, ki ostaja njihova prednostna naloga.