Sivka spada v rod Lavandula, ki predstavlja majhne divje ali gojene zimzelene polgrmaste rastline. Je tudi v tesnem sorodstvu z znanimi zelišči, kot so žajbelj, rožmarin in timijan. Izvira s sončnih območij Sredozemlja, danes pa jo gojijo že po vsem svetu kot zelišče ali okrasni grmiček. Zraste do pol metra visoko, prepoznamo jo po sivkasto vijoličastih ali modrih cvetovih. Stebla so lahko zelenkasta ali sivo srebrne barve in široko razrasla. Najbolj ji ugaja zemlja, bogata z mineralnimi snovmi in dušikom. Šopki sivke so sicer lahko videti povsem enako, kljub temu pa obstaja več kot 50 različnih vrst te zdravilne rastline. Čeprav izhaja z grških otokov, se danes sivka uspešno goji tudi na skrajnem severu Evrope. Ne samo v Angliji, temveč tudi v skandinavskih državah. Najbolj znana polja sivke pa so na visokih planotah Provanse.
Zdravilna sivka
Sivka ima številne zdravilne lastnosti in je uporabna tako za zunanjo kot za notranjo uporabo. Najbolj znana je po svojih pomirjevalnih učinkih v čajih in poparkih ter tudi v aromaterapiji. Uživanje sivkinih pripravkov pomaga pri živčni napetosti in kašlju, težavah z nespečnostjo, pomanjkanju teka in težavah s črevesjem, ki so živčnega izvora. Izvlečki sivke se uporabljajo kot razkužilo pri blagih okužbah kože, pikih žuželk in malih ranah. Sivka vam bo služila tudi pri težavah s krvnim obtokom. Tako jo lahko uporabite v obliki izvlečka ali kopeli. Sivkin poparek pripravite iz šestih gramov cvetov, ki jih prelijete z dvema decilitroma vrele vode. Pustite stati deset minut, nato precedite. Pri težavah z živci je priporočljivo popiti vsaj tri skodelice poparka, najbolje med tremi glavnimi obroki. Če ne morete spati, si privoščite tri decilitre sivkinega poparka eno uro pred spanjem.
