Grško seno izvira iz Srednje Azije, a so ga v Sredozemlju gojili že v času zlate dobe Egipta in Rimskega cesarstva. Kljub temu, da rastlino danes precej slabo poznamo, je ena osnovnih sestavin indijske kuhinje, nepogrešljiva predvsem v začimbni mešanici za kari, poznajo pa jo tudi v mešanicah začimb berberske kuhinje. Na zahodu so rastlino pogosto uporabljali kot krmno rastlino, kmalu pa so prepoznali tudi njene zdravilne učinke. Nadzemni deli sabljastega triplata so uporabni ob bolečinah v trebuhu in pri črevesnih težavah, raznih vnetjih prebavil, napihnjenosti in vetrovih. Iz njih si pripravimo čaj. Rastlino lahko danes najdemo na kamnitih kraških goličavah, kjer jo pogosto celo gojijo zaradi njenih številnih učinkovin.
Zoper sladkorno bolezen in holesterol
Grško seno se med drugim pogosto uporablja za zdravljenje sladkorne bolezni in anoreksije, saj uravnava krvni sladkor, prav tako naj bi jemanje ekstrakta pred jedjo zniževalo glikemični indeks obroka. Redno uživanje naj bi pripomoglo tudi pri zmanjšanju holesterola v krvi, v eni izmed študij pa je bilo ugotovljeno, da uživanje čaja iz grškega sena prispeva k lajšanju simptomov zgage. Ne smemo pozabiti omeniti, da je primeren tudi za zunanjo uporabo. Iz semen lahko pripravimo obkladke in obloge, vroče ovoje in mazila, s katerimi zdravimo razne ekceme in druge kožne bolezni. Semena zdrobimo, vsujemo v hladno vodo in zavremo. Nato pripravek pustimo nekaj minut, da se ohladi, nato pa toplega položimo na prizadeti del kože kot oblogo. Postopek ponavljamo čim večkrat na dan. Deluje antiseptično, pospešuje celjenje ran, pomaga pri aknasti in mozoljasti koži, raznih kožnih turih, priporočajo izpiranje pri pojavu gangrene …
