Iz redko uporabljenih dreves

Zgodnjesrednjeveška deblaka iz mračnih globin Blejskega jezera

R.T.
2. 4. 2023, 10.06
Deli članek:

Ozadje potopitve deblaka še ni razjasnjeno. Po eni od možnih razlag je bil prvotno shranjen v plitvini tik ob obali in zaradi neznanega razloga zapuščen, sčasoma je zdrsel po strmem pobočju in se razlomil.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Macesnov deblak se je ohranil v enem večjem in enem manjšem kosu.

Blejsko jezero z otokom in grajsko skalo ni samo slikovita, svetovno znana turistična znamenitost Slovenije, temveč tudi zelo zanimivo arheološko najdišče. Izvor ostalin, ki so jih odkrili na jezerskem dnu, sega od pozne prazgodovine do novega veka, najdbe pa osvetljujejo različne, ne vedno docela pojasnjene vidike človeškega dojemanja in uporabe vodnega prostora.

V sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije

»Dosedanjim spektakularnim odkritjem, med katera, če se omejimo na najstarejša in najmlajša, uvrščamo na primer dva domnevno votivno odvržena meča iz mlajše bronaste dobe (13./12. stoletje pr. n. št.) ter čoln iz Vile Suvobor, rezidence jugoslovanskega kralja, ali sporočeno najdbo nemške šifrirne naprave Enigma, sta se v razmeroma kratkem razmaku pridružili dve zelo stari plovili iz oddaljenega, a za Bled in celotno Kranjsko zelo pomembnega in prehodnega obdobja zgodnjega srednjega veka,« je povedal arheolog Rene Masaryk iz Skupine Stik.

Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. 

Med koncem 8. stoletja in sredino 9. stoletja

Zahvaljujoč dobremu sodelovanju med arheologi in potapljači omenjenega blejskega društva so nedavno opravili raziskavo čolna deblaka iz severovzhodnega dela jezera ter predhodno dokumentiranje podobnega čolna iz okolice Otoka. Glede na rezultate radiokarbonskih analiz vzorcev lesa so oba čolna najverjetneje izdelali nekje med koncem 8. stoletja in sredino 9. stoletja.

»To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo,« je povedal Gaspari. »Najdbi čolnov nakazujeta, da se je v tistem obdobju na otoku že nekaj dogajalo,« je dodal.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Arheologom so na pomoč priskočili člani blejskega društva za podvodne dejavnosti.

Redko uporabljene drevesne vrste

Strokovnjaki so ugotovili, da sta bila oba čolna iztesana iz v ta namen redko uporabljenih drevesnih vrst, in sicer eden iz macesna in drugi iz lipe.

»Macesnov deblak, ohranjen v enem večjem in enem manjšem kosu, ki so ju odkrili na vznožju podvodne brežine, je prvotno meril okoli pet metrov. Širok je bil do 60 centimetrov, višina stranic pa ni presegala 35 centimetrov. V notranjosti je imel iztesani premčno in krmno predelno steno, približno na sredini pa nizko prečno rebro oziroma okrepitev,« je še pojasnil Masaryk.

Arheologinja iz kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Judita Lux je pojasnila, da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora. 

Ozadje potopitve deblaka sicer še ni razjasnjeno. Po eni od možnih razlag je bil prvotno shranjen v plitvini tik ob obali in zaradi neznanega razloga zapuščen, sčasoma je zdrsel po strmem pobočju in se razlomil. Med večjimi kamni, s katerimi je bil zapolnjen sprednji prekat deblaka, sta bila najdena tudi odlomka prazgodovinske in visokosrednjeveške lončenine. Okoliščine tako kažejo na postopno zasipanje čolna zaradi naravnih procesov po tem, ko je bil že potopljen, in ne na obtežitev, namenjeno potopitvi deblaka za čas, ko ni bil v rabi, ugotavljajo arheologi.

Starejša od dokumentiranega začetka pokopavanja

»Oba čolna sta bila najverjetneje namenjena ribolovu in prevozom, zagotovo tudi na Otok. Ob tem velja izpostaviti, da sta starejša od dokumentiranega začetka pokopavanja na prostoru današnje cerkve,« je poudaril Masaryk.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
Dr. Katja Kavkler iz Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije skrbi za konservacijo mokrega lesa.

Najstarejši tamkajšnji grobovi sicer sodijo v zgodnje 10. stoletje in se prostorsko navezujejo na predkrščansko kultno mesto s studencem.

Podobno kot na nekaterih drugih alpskih jezerih so se iz enega samega debla iztesana plovila na Blejskem jezeru uporabljala vsaj do konca 18. stoletja.

Konservacija v Restavratorskem centru ZVKDS

Kot je povedala Katja Kavkler iz omenjenega centra, so se najprej lotili površinskega čiščenja in odstranjevanja sedimentov ter nečistoč, čemur je sledilo globinsko čiščenje. Ključno pa je utrjevanje z melaminsko smolo in zatem počasno sušenje. Šele nato se bo lahko deblak kot konserviran razstavni eksponat vrnil na Bled. To je tudi v interesu Občine Bled, je izrazil takratni blejski župan Janez Fajfar.