Čeprav nikoli ni sodil med glavne igralce svoje dobe, je za svoje stranske vloge Walter Andrew Brennan v samo petih letih prejel kar tri zlate kipce. Vloge v vesternih so mu bile pisane na kožo, čeprav je izhajal iz mestne družine, obkrožen s tehniko.
Brennan se je rodil v Lynnu v Massaechusettsu 25. julija 1894. Oba starša sta pred tem prišla v ZDA iskat srečo z Irske. Oče je bil inženir in izumitelj in tudi mladi Walter se je odločil, da bo šel po njegovi poti in končal tehnično fakulteto v Cabmbridgeu. V času, ko je Evropo zajela 1. svetovna vojna, je delal kot bančni uslužbenec, pa se je javil v ameriško vojsko in prišel v Francijo s 101. artilerijskim regimentom, kjer je ostal dve leti. V Franciji je bil izpostavljen bojnemu plinu, ki mu je poškodoval glasilke, zato je bil celotno filmsko kariero prepoznaven po svojem visokem in tankem glasu.
Od bogastva do revščine
Po vrnitvi iz Evrope se je zaposlil kot finančni novinar v Bostonu, že v nekaj letih pa je obogatel s trgom nepremičnin in 1925 tudi izgubil večino denarja, ko je nepremičninski balon počil. Ker je praktično ostal brez prebite pare, se je ponudil Universal Studios za statista, delo, ki ga je občasno opravljal še naslednjih 10 let, do 1928 pa je nastopil v številnih filmih. Plača ni bila slaba in Walter Brennan je ostal v filmskem svetu. Prvo stransko vlogo je dobil v filmu Howarda Hughesa, The Racket (1928). Seznam filmov, v katerih je nastopil v enem samem letu, je bil precej dolg in že v One Hysterical Night (1929) je imel vidnejšo vlogo, večinoma pa je nizal naslov za naslovom danes pozabljenih filmov naslednjih nekaj let.
Večinoma statist
1931 so vidnejše stranske vloge postale stalnica, v filmu Neck and Neck (1931), ki ga je režiral Richard Thorpe, pa je bil eden od treh glavnih igralcev. Brennan je ostajal pri manjših vlogah, med drugim je s Timom McCoyem, zvezdo vesternov tistega časa zaigral v Texas Cyclone (1931), v filmu pa se pojavi tudi mladi John Wayne. Letno je posnel vsaj 10 filmov, za natančno naštevanje pa bi porabili preveč strani, obdobja zgodnjih let zlate dobe Hollywooda pa se spominja le še malokdo. Mogoče omenimo le, da se Brennan pojavi celo v Frankensteinovi nevesti (1935) z Borisom Karloffom kot Frankensteinom. Leta 1932 je imel Brennan tudi igralsko nesrečo, v nekem filmskem spopadu mu je soigralec z brco v obraz izbil skoraj vse zobe in od takrat je nosil protezo.
»Izven scen sem bil videti več kot prepričljiv, a če je bilo treba, sem jih (zobe) vzel ven in sem bil takoj videti 40 let starejši.«
Končno malo vidnejše vloge
Končno se je tudi Brennanu nasmehnila sreča, ko je bil izbran za film Sama Goldwyna, Poročna noč (1935), kjer je nastopil skupaj z Garyjem Cooperjm. Čeprav je bil le statist, so njegovo vlogo med snemanjem razširili, igra pa mu je prinesla tudi pogodbo z Goldwynom. Ta ga je večinoma posojal drugim studiem, MGM ga je dal v pra Top Gun, West Point of the Air (1935), v Frankensteinovi nevesti pa je bil celo kaskader. Še vedno je bil v glavnem le statist z največ nekaj stavki, a je prišel čas za stopničko višje.
Čas za prvega Oskarja
V Goldwynovem Barbary Coast (1935) je igral stransko vlogo, za katero je imel končno nekaj več minutaže, nastopil je tudi v Metropolitanu in Seven Keys to Baldpate, oba iz istega leta. V filmu Trije botri (1936) je igral enega od glavnih izobčencev, prav tako je imel vidnejše vloge v Wangerjevem Luna je naš dom (1936) in Langovem Bes (1936).
1936 je zaigral v filmu Pridi in vzemi. Film je sprva režiral Howard Hawks, ki ga je Goldwyn med produkcijo odpustil in zamenjal z Williamom Wylerjem. Film govori o neusmiljeni gonji po prevladi v lesarstvu v 19. stoletju v Wisconsinu in družinskih razmerjih. Brennan je kot pomočnik glavnega lika, neusmiljenega lastnika, ki ga igra Edward Arnold, zablestel v stranski vlogi in za njo prejel svojega prvega oskarja. Naenkrat so mu bila odprta vsa vrata – Banjo on my Knee (1936), She's Dangerous (1937) in When Love is Young (1937). 1937 je dobil tudi svojo prvo glavno vlogo v Affairs of Cappy Ricks, kjer mora kot kapitan, ki se vrne z dolge plovbe, spraviti v red svojo družino.
Drugi Oskar na pol poti
V Pustolovščinah Toma Sawyerja (1938) igra mestnega pijanca Muffa Potterja, v vesternu Kavboj in dama (1938) pa je zaigral kot pomočnik Garyja Cooperja. 1938 je posnel športno dramo Kentucky o družinskem poslu s konji, kjer igra Petra, ki kot otrok doživi grozote ameriške državljanske vojne, ko kapetan John Dillon zapleni najboljše konje in pobije njegovega očeta, 75 let pozneje pa ohranja tradicijo konjereje, pri tem pa opazuje, ko potomca obeh družin ne vedoč za zgodovino, postaneta več kot prijatelja. Za vlogo Petra Goodwina je Brennan dobil še drugega Oskarja za stransko vlogo.
Brez zob in suhljat
Skozi celotno kariero je Brennan igral like, ki so bili precej starejši od njega. Izgubljeni zobje, redki lasje, koščena postava in nenavaden glas, poškodovan med vojno, so poskrbeli, da je bil dejansko videti star, kar je s pridom izkoristil. Sploh, ker je lahko z lahkoto zamenjal zobe – v filmu Severozahodni prehod (1940), ki se dogaja v 17. stoletju, je imel protezo z zobmi, ki so manjkali in bili gnili. 1940 je Fox skušal ponoviti uspeh filma Kentucky s filmom Maryland in podobno zgodbo s konji. Brennan je v njem dobil glavno vlogo, vendar je bil Kentucky v drugi ligi.
Nepozabni pokvarjeni sodnik za tretjega Oskarja
1940 je z Goldwynom posnel tudi The Westerner, v katerem je igral nasilnega sodnika Roya Beana proti Garyju Cooperju. Bean s trdo roko vodi mesto in sebe imenuje kot edini zakon zahodno od Pecosa, sojenja pa vodi kar iz bara in izdaja kazni ter odvzema zemljo. Tiste, ki se mu uprejo, obsodi na vislice. Zoperstavi se mu klatež Cole Harden, ki ga igra Cooper in v enem najboljših vesternov tiste dobe se vse razplete v prid pravice. Walter Brennan je za prepričljivo vlogo zlobnega sodnika dobil svojega že tretjega Oskarja v petih letih in postal prvi z več kot dvema Oskarjema, kar je izenačila šele Katharine Hepburn leta 1968 in potem Ingrid Bergmann 1974.
Pomočniki in tečni starci
1941 je igral stranske vloge v Nice Girl?, Ko pride John Doe, spet s Cooperjem in Narednik York, za katerega je dobil še četrto nominacijo za Oskarja. Za Swamp Water (1941), prvi ameriški film Jeana Renoirja, je dobil odlično plačano glavno vlogi. Nekaj je bilo tudi vojnih filmov, Stand By for Action (1942), Tudi rablji umirajo (1943), Malce nevarno (1943) in epskem Severna zvezda (1943), ki govori o ukrajinskem uporu proti nemškemu okupatorju. Fox je 1944 posnel še tretji film o konjih, Dom v Indiani z Brennanom v naslovni vlogi. Njegove glavne vloge so bile ali pomočniki glavnih junakov v vesternih ali tečni starci kot na primer Imeti ali ne imeti (1944), kjer je z njim in Humphreyem Bogartom prvič zaigrala Lauren Bacall.
Bil je komični pirat v Hopeovem Princesa in pirat (1944), z Wayneom je zaigral v Dakoti (1945), 1946 pa je v Fordovem Moja draga Clementine zaigral kot hudobni Old Man Clanton proti Henryju Fondi. Rdeča reka iz 1948, kjer je zaigral kot pomočnik Johna Waynea, velja za enega njegovih najboljših filmov. Spet je bil odličen stranski igralec – v Kri na Luni (1948) z Mitchumom, pa v Zeleni obljubi in Garyjem Cooperjem v Task Force (1949). V petdesetih se je Walter Brennan posvetil vesternom, le The Wild Blue Yonder (1951) je bil vojni film kot tudi Klic divjine, ponovitev Swamp Water, kjer je Brennan odigral isto vlogo, le z manj minutaže.
Pot v televizijske serije
V petdesetih ga je zaneslo tudi v različne serije na televizijo, ki jo je imel Brennan raje, saj je bilo delo vsakodnevno in ne kot filmu občasno, kamor se je redno vračal. Od 1957 do 1963 je tako igral v eni od prvih velikih sitcom serij, The Real McCyos. Ena najboljših vlog v petdesetih se mu je nasmehnila v Rio Bravu (1959), kjer je zaigral ob Johnu Wayneu in Deanu Martinu. V šestdesetih je ustanovil tudi svojo produkcijsko hišo in posnel Strelski obračun pri Big Sagu (1962), v epskem Kako je bil osvojen divji zahod (1963) pa je bil nasilni rečni pirat.
Posnel je tudi nekaj pesmi
Sodelovanje pri Real McCoys ga je navdihnilo, da je posnel nekaj pesmi, najbolj znana je Old Rivers o kmetu in njegovi muli, ki je 1962 prišla celo na peto mesto na Billboard Top 40, kar je bil še en svojevrsten rekord – Brennan je bil najstarejša živa oseba, ki je imela hit na tej glavni ameriški lestvici in najstarejša s hitom med prvimi petimi. Z Mama Sang a Song 1962, ko je bil star že 68 let, je spet prišel na lestvico. V drugi polovici šestdesetih je začel sodelovati z Disneyem, posojal je glas in igral v filmih. 1969 je zaigral v enem svojih zadnjih filmov, Podprite svojega šerifa! z Jamesom Garnerjem. Sledilo je še nekaj filmov, 1973 bi moral nastopiti v Disneyevem drugem delu o Hrošču, pa je vlogo odpovedal zaradi bolezni, zadnjič pa se je na velikem platnu pojavil v vesternu Dim v vetru (1975).
Poseben človek, skrajni desničar
Brennan se je 1920 poročil z Ruth Caroline Wells, v 54 let trajajočem zakonu so se jima rodili trije otroci, 1940 je Brennan za svojo družino kupil velik ranč severno od Josepha v Oregonu. V mestu je dal zgraditi hotel, kinodvorano in več trgovin. Med snemanji se je redno vračal v ta del na severu ZDA in v okrožju še danes živijo njegovi potomci. Zadnja leta je preživel na ranču v Moorparku v Venturi v Kaliforniji. Umrl je septembra 1974 zaradi emfizema pljuč, star 80 let, pokopan pa je v Los Angelesu.
Walter Brennan ni bil enostaven lik kot tudi ne večina igralcev, bil je zelo konservativen, nastrojen proti komunizmu, javno se je zavzemal za obvezne molitve v šolah. Bil je zagovornik nošenja orožja, pa tudi protestnike bi on kar streljal. Ob umoru Martina Lutherja Kinga je na snemanju filma celo zaplesal od veselja, na splošno zgražanje prisotnih, doma pa je imel celo omaro orožja za primer sovjetske invazije.
Verjetno najboljši igralec za stranske vloge
Filmski kritiki so mnenja, da je Walter Brennan eden najboljših karakternih igralcev v zgodovini filma. Med številnimi vlogami izstopajo tiste iz vesternov, predvsem sodnik Roy Bean iz Westernerja, Nadine Groot iz Rdeče reke in Namestnik Stumpy iz Rio Brava. Kot rečeno je bil prvi, ki je osvojil tri Oskarje in edini, ki je vse osvojil za stranske vloge. A na nagrade ni bil pretirano ponosen, saj je vse osvojil v času, ko so lahko glasovali tudi statisti in Brennan, eden izmed njih, jo je vsakič, ko je bil nominiran, tudi dobil. Po tretji zmagi so spremenili pravila in naslednje leto je za nominacijo za film Narednik York (1941) ni več dobil.
Walter Brennan je v skoraj petih desetletjih skupno nastopil v skoraj neverjetnih 230 filmskih in televizijskih vlogah.
