Rodila se je kot Ruth Elizabeth Davis, 5. aprila, 1908, v Massachusettsu. Njena kariera je trajala neverjetnih petdeset let, vse skupaj pa se je začelo na fakulteti.
Bette se je namreč vpisala na fakulteto Cushing v Massachussettsu, kjer je dobila nekaj izkušenj z igranjem, nato pa je bila sprejeta v igralsko šolo John Murray Andreson, kjer je postala lokalna zvezda, njeni učitelji pa so ji napovedali odlično prihodnost. Zato ni bilo nič nenavadnega, da je že leta 1929 nastopila v svoji prvi predstavi na Broadwayu (The Earth Between). Kmalu je nastopila še v predstavi Broken Dishes, oba nastopa pa sta pritegnila pozornost Hollywooda. Podpisala je pogodbo z Universal Pictures, a ko je prišla v Hollywood, so jo ocenili, da ni dovolj seksualna in jo potisnili v nezanimive vloge v nekaj slabo ocenjenih filmih. Universal je po tem prekinil pogodbo z njo, kar jo je tako potrlo, da je premišljevala, da bi zaključila kariero. Vendar pa jo je nato studiu Warner Brothers priporočil Murray Kinnel. Z njim je namreč igrala v filmu The Menace. In nastopila je v filmu The Man Who Played God (Moški, ki je igral boga). Dobila je odlične kritike in pri Warner Brothers so z njo podpisali pogodbo.
Spet neprepričljive vloge
Zgodba pri WB je bila dokaj podobna kot pri Universal, saj je spet dobila nekaj neprepričljivih vlog, s katerimi se ni mogla ravno dokazati. Zato je prosila WB, da jo 'posodi' studiu RKO Radio Pictures za film Of Human Bondage (Človeške vezi), kjer je igrala 'nesimpatično' Mildred. Mnogi so mnenja, da bi za to vlogo morala dobiti Oskarja, a naj bi to preprečili vodje studiev. Takrat je bil to eden večjih škandalov, in poznavalci še danes verjamejo, da je bila Bette oropana. Bette je sicer nato prejela Oskarja za vlogo v filmu Nevarni (1935), a je splošno mnenje, da je bil ta Oskar neke vrste tolažilna nagrada. A dejstvo je, da jo je vloga Mildred povzdignila v vrh Hollywoodskih zvezd. Vendar pa so ji pri WB ponovno dajali v vloge, za katere je verjela, da so pod njenimi zmožnostmi. Prav tako je niso želeli plačati toliko, kot bi si zaslužila. Ko je zavrnila manjšo vlogo v filmu, so jo suspendirali in odpravila se je v Veliko Britanijo.
Blokada Warner Brothers studia
Čeprav v bistvu ni delala za WB, pa je z njimi še zmeraj imela pogodbo in studio jo je tako rekoč blokiral, da ni mogla nastopiti v filmih izven njihove produkcije. Bette jih je tožila, a tožbo izgubila. Vendar pa je bila 'sekira kmalu zakopana' in vrnila se je v ZDA, kjer je končno dobila vloge (in denar), ki si jih je želela. Za vlogo v filmu Jezebel (1938) je ponovno prejela Oskarja, leta 1939 je bila zanj nominirana še enkrat.
Zlata štirideseta
V štiridesetih letih prejšnjega stoletja je nastopila v številnih visoko ocenjenih filmih, kot so The Letter (Pismo), The Little Foxes (Majhne lisice), Now, Voyager (Sedaj Voyager) in požela tri nominacije za Oskraja. A proti koncu desetletja je njena kariera začela upadati. Zato je prekinila 18-letno sodelovanje z Warner Brothers in stvari so spet stekle. Prejela je novo nominacijo za Oskarja in zabeležila nekaj izjemnih vlog, med drugimi tudi vlogo kraljice Elizabete I.
Šestdeseta
V začetku šestdesetih je sicer veljala za izžeto igralko, ki ne more več presenetiti ali navdušiti, a je Bette ponovno dokazala, da je še zmeraj izjemna igralka. Navdušila je v klasiki What Ever Happened to Baby Jane? (Kaj se je zgodilo z Baby Jane?), za katerega je bila ponovno nominirana za Oskarja in bi si ga nedvomno tudi zaslužila. Leta 1977 je postala prva ženska, ki je prejela nagrado Ameriškega filmskega inštituta za življenjsko delo (American Film Institute Life Achievement Award). Dve leti kasneje je prejela še nagrado Emmy za film Tujki: Zgodba matere in hčerke. Leta 1987 je prejela še nagrado Kennedy Centra. V zadnjih letih njenega življenja je imela precejšnje zdravstvene težave, a je bila aktivna vse do zadnjega leta svojega življenja. Bette Davis je umrla 6. oktobra 1989.
Zabavna dejstva o veliki igralki
Tako kot mnogo igralke je tudi Bette spremenila svoje ime. Ime Bette je vzela iz romana Honoreja de Balzaca La Cousine Bette (Sestrična Bette).
Bette so poimenovali tudi Četrti brat Warner. Studiu je prinesla goro denarja in na zunaj je izgledalo vse super, a je kasneje dejala, da se je leta (če ne desetletja) trudila, da bi se rešila njihovega »pogodbenega suženjskega sistema,« kot ga je imenovala sama.
Ena njenih najbolj znamenitih vlog, bi morala dobiti druga igralka. Vlogo v filmu Vse o Evi bi morala dobiti Margo Colbert, ki pa si je pred snemanjem poškodovala hrbet in namesto nje je igrala Bette.
Bette je bila v dolgoletnem sporu z Joan Crawford. Obe zvezdnici sta sicer nastopili skupaj v nekaj filmih in si tudi precej nagajali. Bette je na snemanju filma Kaj se je zgodilo z Baby Jane? dala na sceno postaviti avtomat za Coca Colo. Joan je bila namreč vdova direktorja podjetja Pepsi. Joan, po drugi strani, pa je pri delu filma, kjer jo je morala Bette odvleči preko scene, nosila pas podložen s svincem, da je bila težja. Bette je namreč imela težave s hrbtom.
Bila je igralka z največ nominacijami za Oskarja (nominirana je bila za 10 Oskarjev, prejela pa je dva). Če bi prejela še enega, bi bila tudi igralka z največ Oskarji. Vsaj do leta 1968, ko je svojega tretjega prejela Catherine Hepburn. Slednja je nato prejela še četrtega leta 1981.
Bette je bila navdušena nad pesmijo 'Bette Davis Eyes'. Pesem sta originalno napisala Donna Weiss in Jackie DeShannon leta 1974, leta 1981 pa jo je ponovno obudila Kim Carnes. Bette je vsem trem glasbenikom poslala pismo in se jim zahvalila.
