Verjetno že veste, da so probiotiki koristni mikroorganizmi v črevesju, prebiotiki pa so substrati v obliki vlaken, ki jih gostiteljski mikroorganizmi selektivno uporabljajo in nudijo koristi za zdravje. V grobem bi lahko rekli, da so prebiotiki hrana za probiotike. Kaj pa so postbiotiki ter kako so povezani s prebiotiki in probiotiki?
Postbiotiki
Postbiotiki so bioaktivne spojine, ki jih med postopkom fermentacije živil ali pijače proizvajajo mikroorganizmi, ki jih uživamo v fermentiranih izdelkih, kot so grški jogurt, kimči, kislo zelje in kefir. Fermentirana hrana in pijača vsebujeta bioaktivne peptide in žive mikroorganizme, ki modulirajo imunski odziv in vplivajo na sestavo črevesne mikrobiote. Probiotiki torej med postopkom fermentacije proizvajajo tako imenovane postbiotike. Njihova osnovna naloga je – podobno kot naloga probiotikov – skrb za zdravje črevesja. Tako je vsekakor zelo koristno, če postbiotiki v črevesju ostanejo čim dlje.
Prednosti postbiotikov
Postbiotiki izstopajo po tem, da imajo za črevesje številne blagodejne učinke. Natančneje jih proučujejo prav zaradi koristi za zdravje, vključno s protivnetnimi, imunomodulatornimi, antihipertenzivnimi (zniževanje krvnega tlaka), hipoholesterolemičnimi (zniževanje holesterola), antiproliferativnimi (zaviranje razvoja rakavih celic) in antioksidativnimi aktivnostmi. Lahko tudi okrepijo imunski sistem in izboljšajo delovanje črevesne pregrade. V primerjavi s probiotiki imajo nekatere ključne prednosti: niso živi organizmi, zato so bolj stabilni in imajo daljši rok trajanja kot živi aktivni probiotiki. Postbiotiki v dopolnilih zato ne potrebujejo posebnega skladiščenja in shranjevanja, da bi jih ohranili pri življenju.
Pri oslabljenem imunskem sistemu
Čeprav lahko postbiotiki v črevesje pridejo posredno, torej ob uživanju živil, bogatih s probiotiki, ali probiotičnih prehranskih dopolnil, čemur sledi postopek fermentacije, so na voljo tudi postbiotična prehranska dopolnila. S tovrstnimi dopolnili lahko torej preskočimo vmesni korak in poskrbimo za neposreden vnos postbiotikov. Tako tudi ni treba ugibati, ali ima telo na voljo zadostne količine postbiotikov, saj imamo precej natančen vpogled, koliko smo jih zaužili. Toda ali je z vidika črevesnega in prebavnega zdravja dobro, da pozabimo na probiotike in se osredotočimo predvsem na postbiotike? Odgovor ni povsem preprost oziroma enoznačen. Trenutno se menjava probiotikov s postbiotiki priporoča predvsem ljudem z resnejšimi zdravstvenimi težavami, za katere je značilen oslabljen imunski sistem. V teh primerih namreč ni priporočljivo uživanje živih, aktivnih kultur, med katere seveda spadajo tudi probiotiki.
