Če štejemo za prvi zvočni film Pevec jazza (The Jazz Singer, 1927; režija Alan Crosland), potem je bil prva pojoča filmska zvezda zagotovo Al Jolson, ki v filmu nastopa, pleše, igra na klavir in prepeva. In kmalu bo minilo 100 let od takrat, ko je film dobil zvok – in postal glasbeni film.
Ton-film
Res je, da temu tedaj še niso rekli muzikal (orig. musical), temveč samo ton-film, torej film z zvokom. Ampak glasba je bila najpomembnejši del tega zvoka, prav malo so se namreč zanimali za govor. In tako je prav muzikal do danes ohranil svojo neizpodbitno prvinskost, glasbo in izvajalce ter izvajalke, ki morajo znati pokazati svoje glasbene talente, da lahko postanejo filmsko-glasbene zvezde. V ta žanr so se podali različni umetniki in umetnice – od glasbenih skupin do posameznikov in posameznic, od skladateljev do plesalcev in vseh drugih, ki delajo v industriji zabave.
Do leta 1930 več kot 100 glasbenih filmov
Za zlato dobo glasbenega filma velja obdobje od tridesetih do zgodnjih petdesetih let 20. stoletja, ko je bila priljubljenost tega žanra v zahodnem svetu največja. Disneyjeva Sneguljčica in sedem palčkov (1937), prvi Disneyjev animirani film, je bil muzikal, ki je Waltu Disneyju na 11. podelitvi oskarjev prinesel častnega oskarja. Hollywood je do leta 1930 izdal več kot sto glasbenih filmov, leta 1931 pa le 14. Do konca leta 1930 je bilo občinstvo namreč že prenasičeno z muzikali in studii so bili prisiljeni izrezati glasbo iz filmov, ki so bili takrat na sporedu. Zlata leta so prišla pozneje.
Fred in Ginger
Glasbene zvezde, kot sta Fred Astaire in Ginger Rogers, so bile med najbolj priljubljenimi in zelo cenjenimi osebnostmi v Hollywoodu v klasični dobi; par Fred in Ginger je bil še posebej uspešen, kar je privedlo do številnih klasičnih filmov, kot so Cilindrični klobuk (Top Hat,1935), Čas gugalnice (1936) in Bomo plesali (1937). Številni dramski igralci so z veseljem sodelovali v muzikalih, da bi dobili nove priložnosti in novo filmsko občinstvo.
James Cagney, brata Marx in drugi ...
Vsestransko nadarjeni James Cagney na primer je prvotno zaslovel kot odrski pevec in plesalec, vendar so mu večkratne dodelitve vlog »težkih fantov« v mafijskih filmih dale malo možnosti, da bi pokazal te talente. Cagneyjeva z oskarjem nagrajena vloga v filmu Yankee Doodle Dandy (1942) mu je omogočila petje in ples in menil je, da je to eden njegovih najboljših trenutkov.
Filmi bratov Marx so imeli skoraj v vsakem filmu glasbeno točko, kar je bratom omogočilo, da poudarijo svoje glasbene talente. Podobno je vodvilski komik W. C. Fields združil moči s komičarko Martho Raye in mladim komikom Bobom Hopom v glasbeni antologiji studia Paramount Pictures The Big Broadcast (1938). Film je predstavil tudi talente več mednarodno priznanih glasbenih umetnikov, med katerimi so bili Kirsten Flagstad (norveška operni sopran), Wilfred Pelletier (kanadski dirigent orkestra Metropolitanske opere), Tito Guizar (mehiški tenor), Shep Fields (ki dirigira Rippling Rhythm Jazz Orchestru) in John Serry Sr. (italijansko-ameriški koncertni harmonikar). Poleg oskarja za najboljšo izvirno pesem si je film prislužil filmsko in televizijsko nagrado ASCAP (1989) za pesem Thanks for the Memory.
Zlata šestdeseta
V šestdesetih letih 20. stoletja so bili kritični blagajniški uspehi filmov Zgodba z zahodne strani (West Side Story – glasba Leonard Bernstein), Ciganka (Gypsy), The Music Man, Bye Bye Birdie, My Fair Lady, Mary Poppins, Moje pesmi, moje sanje (The Sound of Music), A Funny Thing Happened on the Way to Forum, Knjiga o džungli (The Jungle Book), Thoroughly Modern Millie, Oliver! in Smešno dekle (Funny Girl), ki so nakazovali, da je tradicionalni muzikal v dobrem zdravju, medtem ko sta bila jazz muzikala francoskega režiserja Jacquesa Demyja The Umbrellas of Cherbourg in The Young Girls of Rochefort priljubljena pri mednarodnih kritikih. Posebej moramo omeniti še dva muzikala: Amerikanec v Parizu (An American in Paris, 1951; režija Vincente Minelli; znameniti igralski dvojec Gene Kelly in Leslie Caron ter glasba George Gershwin) in Pojmo v dežju (Singin' in the Rain, 1952; režija Stanley Donen, v glavnih vlogah pa prav tako Gene Kelly, ob njem pa Donald O'Connor in Debbie Reynolds).
Disneyjevi paradni konji
Toda na popularne glasbene okuse so močno vplivali rokenrol ter svoboda in mladost, povezani s temi atributi – in res je Elvis Presley posnel nekaj filmov, ki so bili po obliki kot stari muzikali, čeprav so bili filmi A Hard Day's Night in Help (The Beatles) tehnično drznejši. Najuspešnejša muzikala šestdesetih let prejšnjega stoletja sta bila že omenjena Mary Poppins in Knjiga o džungli, dve največji Disneyjevi uspešnici vseh časov, katerih predhodnik je bil že Ostržek (Pinocchio, 1942). Sicer pa Disney nadaljuje vzpon svojih animiranih muzikalov, saj moramo omeniti filme Lepotca in zver (Beauty and the Beast, 1991), vsekakor tudi Mala morska deklica (The Little Marmaid, 1989) in Levji kralj (Lion King, 1994), ki še danes velja za enega najuspešnejših glasbenih filmov med animacijami.
Goslač na strehi
Ustavimo se še pri nekaterih posebnih muzikalih. Drugačen glasbeno-filmski preboj je naredil film Goslač na strehi (Fiddler on the Roof), ki je leta 1971 polnil kinodvorane po vsem svetu. Režiser je bil Norman Jewison, John Williams pa je prejel oskarja za glasbeno priredbo. V filmu nastopajo velika imena, kot so Topol, Norma Crane, Leonard Frey, Molly Picon, Paul Mann in Rosalind Harris. Songi iz tega filma so še danes popularni: If I Were a Rich Man, Sunrise, Sunset, Do You Love Me?, Far From the Home I Love in vsekakor Anatevka.
Zvezda je rojena
Potem moramo opozoriti na film Zvezda je rojena (A Star is Born) – v resnici na obe različici, torej tisto iz leta 1954 (režija George Cukor) in 2018 (režija Bradley Cooper). Judy Garland in James Mason igrata v drami Georgea Cukorja (1954), ki je jedka hollywoodska satira pred svojim časom. Judy Garland poje song The Man That Got Away, ki je ena izmed najboljših pesmi, kadar koli napisanih za film. Drugi film, Cooperjeva pop mojstrovina, je veličastna zabava – in je čustvena sila za vsakogar, ki je bil v stiku z duševnimi boleznimi in težavami z odvisnostjo. Zvezda je rojena (2018) je film, ki je bil nominiran za osem oskarjev, enega pa je prejela Lady Gaga za najboljšo pesem z naslovom Shallow.
Briljantina
Če nekoliko odskočimo in opozorimo na songe, ki so postali tako rekoč pop-hiti, potem je tukaj muzikal Briljantina (Grease, 1978), pod katerim se je podpisal režiser Randal Kleiser, v njem pa Olivia Newton-John in John Travolta postavita popolnoma nove glasbene standarde za razvoj tega žanra. Prav podobno se je zgodilo s filmom Dežela La La (La La Land, 2016), ki ga je posnel Damien Chazelle, v njem pa sta Emma Stone in Ryan Gosling ponovno oživila zlata leta filmskega petja in plesa.
Džezovsko obarvani muzikal
Film Ves ta jazz (All That Jazz, 1979; režija Bob Fose) se podpisuje pod vrsto bolj džezovsko obarvanih muzikalov, ki obsegajo tudi filme, kot so Kabaret (Cabaret, 1972; režija Bob Fose, v njem pa nastopa nepozabna Liza Minelli), Chicago (2002, režija Rob Marshall, v katerem igrajo več kot odlični Renée Zellweger, Catherine Zeta-Jones in Richard Gere) ter seveda Evita (1996, režija Alan Parker), v katerem je blestela Madonna s skladbo Don't Cry for Me Argentina.
Dobri filmi in nepozabne uspešnice
Prav posebne pop-rock prostore v filmskih muzikalih pa odpirajo filmi, kot so Lasje (Hair, 1979; režija Miloš Forman), Jezus Kristus Superzvezda (Jesus Christ Superstar, 1973; režija Norman Jewison), vsekakor Tommy (1975; režija Ken Russell, glasba pa rokovska skupina The Who) in Mačke (Cats, 1998; režija David Mallet, ali remake 2019; režija Tom Hooper). Med najnovejšimi pa so Annette (2021; režija Leos Carax), Respect (2021; režiserka Liesl Tommy – zgodba o Arethi Franklin), animirani Encanto (2021; režija Jared Bush, znova produkcija Walta Disneyja) in Cyrano (2022; režija Joe Wright – znana zgodba o neustrašnem mečevalcu Cyranoju de Bergeracu).
Poslušajte torej dobre filme in se prepustite nepozabno dobri glasbi, ki je nastala ob njih.
