V Argentini so odkrili novo vrsto plenilskega dinozavra z velikansko glavo, a za njegovo velikost majhnimi prednjimi okončinami.
Meraxes gigas (ime je dobil po zmaju iz Igre prestolov) je bil dolg približno 11 metrov; in medtem ko je njegova glava merila 1,2 metra, sta njegovi »roki« bili za polovico krajši.
A kaže, da so krajše okončine imele svoje prednosti. Po skeletu omenjenega dinozavra je mogoče soditi, da so te bile ustrezno omišičene in popolnoma razvite. Uporabljali bi jih lahko pri razmnoževanje, da so z njimi »držali« samice, oziroma se z njimi pobirali s tal, denimo po padcu.
Isto je mogoče reči tudi za tiranozavre.
Vsekakor pa je jasno, da štiritonski Meraxes gigas, ki je po Zemlji romal pred približno 90 do 100 milijoni let, s prednjimi okončinami ni mogel doseči svojih ust.
Strokovnjaki so prepričani, da so bile glave njihove glavno plenilsko orodje, kar pomeni, da so prevzele nekaj funkcij, ki so jih prednje okončine imele pri nekaterih manjših vrstah.
