Hawking ni varčeval z besedami. Te so bile pogosto presunljive, drugič navihane, marsikatere pa nerazumljene. Del povedanega pa se tiče vsakega prebivalca tega planeta, in sicer njegovega konca. A ne le planeta, temveč tudi vesolja. A je zelo pomembno to, da sam je poudaril, da bodo z napredkom prišli novi načini, kako jo pokronati, ni pa bilo vse tako črno. »Ne bomo nehali napredovati, niti ne bomo tega napredka izničili, zato moramo prepoznati nevarnosti in jih nadzirati. Sem optimist, zato verjamem, da nam bo uspelo,« je dejal.
Ne le eno vesolje
Pred smrtjo se je posvečal usodi vesolja, natančneje ideji večne inflacije, torej neenakomernemu širjenju vesolja, kar je vzrok za nastanek »žepnih vesolj«, ki obstajajo v vedno večjih vrzelih. Gre torej za multiverzum – kot da bi v kadi imeli veliko različnih milnih mehurčkov, vsak od njih pa bi pomenil različno vesolje. Karkoli se lahko zgodi, se bo zgodilo neskončnokrat, Hawking pa je glede konca napovedal: zgodil bi se lahko gladko, raznovrstnost možnih izidov pa je omejena. Nejasno? Ni ravno presenetljivo.
Nadomestila bo človeštvo
Njegovi zadržki glede umetne inteligence so dobro dokumentirani. »Duh je ušel iz steklenice … Bojim se, da bo umetna inteligenca nadomestila ljudi. Če ti ustvarjajo računalniške viruse, bo nekdo ustvaril umetno inteligenco, ki se bo množila. To bo nova oblika življenja, ki bo prekosila ljudi,« je dejal leta 2017. Novembra lani so harvardski strokovnjaki ustvarili ravno takšne živeče, kot dlan velike robote. Ti z zbiranjem matičnih celic znotraj teh celic ustvarjajo nove robote. Nameni so bili dobri, a z ravno takšnimi je, kot pravijo, tlakovana pot v pekel.
Podnebne spremembe
Hawking je obupoval, ko takratni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump ni podpisal pariškega podnebnega sporazuma. Trump bi lahko Zemljo pahnil čez rob, je takrat opozoril Hawking, da bo končala kot negostoljubna Venera. Za zdaj ne kaže najbolje – vsak Zemljan na teden proizvede več odpadkov od svoje mase, dokončni proizvodi pa po tej že prekašajo vse, kar se poraja naravno.
Vedno bolj številčni
Ni je čez globalno pandemijo, da se zavemo, koliko nas je na tem svetu. Hawking za to ni potreboval covida-19. Že leta 2017 je svaril, da Zemlja postaja premajhna za vedno bolj številčno človeštvo, ki mu grozi, da bo uničilo samo sebe. Zato so potrebni alternativni načini življenja, da bi lahko preživeli. Napovedi si sicer niso enotne: medtem ko projekcije Združenih narodov kažejo, da nas bo do konca stoletja na planetu 11 milijard (trenutno nas je približno osem milijard), drugi ocenjujejo, da bo svetovna populacija narasla »le« za milijardo. Razlog? Manjša rodnost.
Nadljudje
Genetsko spremenjeni nadljudje za Hawkinga niso bili znanstvena fantastika. Poigravanje z genetiko je videl kot potencial za velik razkol med običajno rajo in novo vrsto ljudi, a se mu ni zdelo verjetno, da bi se to zgodilo pred koncem stoletja. Le leto dni po njegovi smrti je kitajski biofizik He Jiankui spremenil gene zarodkov dvojčic, ki bi se rodili z imunostjo na virus HIV. Dobil je triletno zaporno kazen, a tudi v tem primeru bi bilo mogoče reči, da je duh že ušel iz steklenice.
Gensko spremenjeni virusi
Leta 2016 je za enega od krvnikov človeštva razglasil gensko spremenjene viruse. Znanstveniki o tem razmišljajo z vidika zdravljenja odvisnosti, rakavih obolenj in drugih bolezni ter krepitve imunskega sistema. Ni pa skrivnost, da je opremo za tovrstno početje mogoče pridobiti dokaj enostavno.
Pomanjkanje zaupanja v znanost
Hawking pandemije covida-19 sicer ni dočakal, a če bi bil priča zanikovalcem znanosti, ki so pognali kot gobe po dežju, bi verjetno rekel, da so se njegove napovedi uresničile. Že leta 2017 je opazil, da svet znanosti ni naklonjen, saj da ji ljudje ne zaupajo, ker je ne razumejo. Nekaj podobnega je izjavil že leta 2015, ko je poudaril, da nerazumevanje vodi do slabih odločitev. Zato je bil prepričan, da so tovrstne osnove obvezne za vsakega Zemljana.
100 let
Čez leta so Hawkingove napovedi postajale vedno bolj črne. Leta 2016 je dejal, da ne bomo preživeli naslednjih tisoč let, če nam ne bo uspelo »pobegniti z našega krhkega planeta«. Naslednje leto je ta čas prepolovil, češ da nam bo ura odbila leta 2600: »Do leta 2600 bo svetovna populacija stala z ramo ob rami, Zemlja pa bo zaradi električne porabe rdeče žarela.« Nazadnje nam je odmeril le 100 let, in sicer po tistem, ko so Združene države Amerike obrnile hrbet pariškemu podnebnemu sporazumu. Kot je dejal, smo iz tega planeta že skoraj iztisnili vse sokove življenja, zato si moramo poiskati novega. Ameriška vesoljska agencija Nasa sicer načrtuje, da bo v naslednjem desetletju že redno letela do Marsa, a bi to lahko bila rešitev le za del človeštva, preostanku pa se očitno ne piše dobro.
