Na ljubljanskem okrožnem sodišču je potekala glavna obravnava sojenja Goranu Ilikiću, ki mu tožilstvo očita, da je ženo umoril iz ljubosumja, ker ni mogel sprejeti, da ima novega partnerja. Slednji je bil v času umora v stanovanju in je videl, da je obtoženi razbil vrata in svojo ženo začel zabadati z nožem.
Na sodišču je danes pričala sodna izvedenka psihiatrične stroke Bojana Avguštin Avčin, ki ji je obtoženec povedal, da je otroštvo preživel v izjemno konfliktnem okolju, v strahu pred psihičnim in fizičnim nasiljem. Ko se je poročil z Marino Ilikić, je odnos sprva funkcioniral normalno, je v pogovoru z izvedenko navajal obtoženec. Zalomilo se je, ko je menjala službo. Po stikih s službenimi prijateljicami je določene teme začela naslavljati drugače, prišlo je do zastrupitve odnosa, je Ilikićevo stališče povzela Avguštin Avčinova.
Njegova travma iz otroštva se je reaktivirala ob grožnji izgube odnosa, je povzela. Zaradi tega pri njem prihaja do nezrelih psihičnih obramb, pri čemer ne zmore videti svojega dela odgovornosti. S tem bi se lahko spopadel s terapijo, ki bi ga vzpodbujala k abstinenci od alkohola. On pa je nasprotno premleval, da je vsega kriva umorjena, kar je bila projekcija vse njegove jeze in nezadovoljstva, je ocenila izvedenka.
Če je ne morem imeti jaz ...
Jeza se je izrazito stopnjevala, ko je izvedel, da ima novega partnerja, kar je pripeljalo do premlevanja po ključu, če je ne morem imeti jaz, je ne more imeti tudi drug. To se lahko pojavi pri osebi z mejno motnjo, je dejala izvedenka. Obvladovanje njegovega ravnanja je bilo zmanjšano, ampak je bilo realno, to je izvedenka utemeljila z dejstvom, da je na jutro tragičnega dogodka s svojo hčerjo zajtrkoval, nato pa organiziral, kam bo hčera šla v času, ko se je sam odpravil do žene, s katero sta se razhajala in do katere je imel sicer prepoved približevanja.
