Medved in Šestan sta tudi poudarila, da sta Dolenjsko oz. tamkajšnja prizadeta območja danes obiskala, da bi ljudem izkazala podporo in da bi se s povzročeno škodo seznanila neposredno.
Novi državni sekretar ministrstva za obrambo Rudi Medved in republiški poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan sta se po četrtkovih neurjih, ki so prizadela celjsko območje, Koroško, Dolenjsko, Zasavje in Kamnik, s povzročeno škodo danes seznanila v občinah Šentjernej in Šmarješke Toplice.
Šestan je ocenil, da so posledice toče od kraja do kraja sicer različne, na vseh s točo prizadetih območjih pa je hudo. Poljščine so tako rekoč povsod skoraj popolnoma uničene, najbolj pa je toča udarila po posevkih koruze. Odziv ob neurju v skupaj približno 30 občinah je ocenil za takojšen in dober. Skupaj so ob neurju aktivirali več kot 80 gasilskih društev, komunalna in cestarska podjetja ter vse druge strukture, ki lahko v takih primerih pomagajo. Gasilci in drugi reševalci so skupaj posredovali v več kot 250 primerih. Ocene gmotne škode sicer še potekajo, Šestan pa je še izrazil upanje, da bo država prizadetim lahko pomagala.
Kot je navedel podžupan in poveljnik civilne zaščite v Občini Šmarješke Toplice Franc Anderlič, se je v četrtek nekaj pred 21. uro zaprlo nebo, hkrati pa je v trenutku močno zapihalo. Po njegovi oceni neverjetno močno neurje pa je v šmarješki občini odkrilo veliko streh na stanovanjskih hišah in drugih poslopjih. Veliko gmotne škode je nastalo na različnih objektih in avtomobilih, toča in močan veter pa sta veliko škode povzročila tudi na poljih in v vinogradih. Uničila naj bi pol ali ponekod tudi ves pridelek, je še dodal Anderlič.
Pomoč po neurjih vselej zamuja
Samo po sebi je razumljivo, da mora država v takih primerih priskočiti na pomoč. Ob tem pa je problem v tem, da ta, "kakorkoli je že zakonsko urejena in obljubljena, vselej prihaja nenavadno dolgo", je dejal Medved. Država ima namreč preveč zapleten sistem, ne toliko ugotavljanja škode kot potem odobravanja pomoči, je menil, in nadaljeval, da bo treba za rešitev tega problema oz. za poenostavitev tega sistema povezati več ministrstev.
Ljudje in prizadete občine namreč potrebujejo hitro, takojšnjo in učinkovito pomoč, je dejal, in še navrgel, da ta pomoč tudi v mnogih primerih "izpade precej simbolično". Medved je še opozoril, da je za veliko škode, ki jo povzročijo neurja, kriva tudi slabo urejena ali vzdrževana infrastruktura, in da bo treba računati na njeno posodabljanje. Skupaj s Šestanom pa bosta na to opozorila odgovorne.
Zalilo tudi bolnišnico
Kmetijska ministrica Irena Šinko si se danes ogledala škodo po četrtkovem neurju v Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Kot je povedala v izjavi za medije, je treba najprej oceniti nastalo škodo, potem pa se bodo pogovarjali, kako naprej. Za zdaj ima ministrstvo samo okvirno oceno škode in podatke o uničenih kmetijskih površinah. Dejala je, da oceno škode pričakuje naslednji teden, na terenu pa so kmetijsko svetovalne službe, od katerih lahko pridelovalci dobijo konkretne nasvete, kaj lahko storijo na posameznem pridelku. Posledice neurja si bo popoldne ogledala še v občinah Šentjur in Kozje.
Meteorne vode so v četrtek zvečer zalile tudi kletne prostore slovenjgraške bolnišnice. Na enem delu bolnišnice je meteorna voda pritekla po klančini, kjer dostavljajo zdravila. Na drugem delu bolnišnice pa je voda prebila kletno okno ter vdrla v eno od ambulant in jo poplavila.
Kot je danes za STA povedal direktor slovenjgraške bolnišnice Janez Lavre, je bilo v tej ambulanti okoli 20 centimetrov vode, ki se je potem razlila po celotni kleti bolnišnice. Ambulanta je danes zaprta, bolnike bodo o tem obvestili, kolikor lahko, ostale pa bodo pregledali v drugi ambulanti. Preveriti morajo tudi nekaj računalnikov, ki jih je voda zalila. Vsa vitalna infrastruktura bolnišnice je ohranjena, kot tudi električna napeljava, računalniški sistem dela normalno, je še dejal Lavre.
Nujna pomoč kmetom
V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so danes izrazili pričakovanje, da bo država kmetom v že tako težkih časih, ko se soočajo s posledicami rusko-ukrajinske vojne, pomagala. Kot so poudarili v današnjem sporočilu, je ujma povzročila veliko škode na poljščinah, v sadovnjakih, na drevesih in vinogradih. "Marsikje so nalivi povzročili erozijo plodnih tal. Prišlo je do odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja zemlje, ki se ustvarja dolga leta. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih objektih," so zapisali. "Podnebne spremembe povzročajo vse pogostejša neurja, ki smo jim priča že zadnjih nekaj tednov, pričakovati pa je, da se bodo v tem obdobju še pogosteje pojavila," so zapisali.
Na KGZS si zato v teh negotovih časih želijo pomoči države, predlagajo pa tudi kratkoročno in dolgoročno rešitev za kmete. Kratkoročno se jim zdi najbolj učinkovita rešitev možnost odpisa dajatev za kmete z najbolj prizadetih območij, dolgoročno pa od države pričakujejo povišanje sofinanciranja zavarovanja s 50 na 60 odstotkov in ureditev sistema zavarovanja tako, da bi bili vsi kmetje v enakem položaju.
