Redkev spada med zelo stare kulturne rastline in je že od nekdaj veljala za zelo cenjeno živilo. Uvrščamo jo v družino križnic, kamor spadajo tudi zelje, cvetača in brstični ohrovt. Pri uživanju ji delamo veliko krivico, saj po navadi uživamo samo plodove, a je pri mladi redkvici užitno vse, torej tudi koren in listi.
Užitno je vse, kar najdemo na njej
Navadno jo uživamo surovo in jo najpogosteje dodajamo solatam, naribano pa tudi k drugim zelenjavnim jedem. Semena si lahko nakalimo v kalčke, mlade liste pa uporabimo prav tako v solatah ali pri pripravi prilog, nepogrešljivi so tudi pri pripravi kanapejev. Redkev lahko pustimo, da gre v cvet, in tako uporabimo mlade stroke, ki so zaradi pikantnega okusa in zanimivega izgleda prava kulinarična poslastica.
Setev
Redkvica je ena izmed prvih vrtnin, ki se spomladi pojavi na naših vrtovih. Je preprosta za vzgojo in nezahtevna ter bo zrasla skoraj povsod. Odlikuje jo tudi hitro rastoč pridelek, saj od takrat, ko jo sejemo, do takrat, ko jo pobiramo, mine manj kot mesec dni. Izkušeni vrtnarji svetujejo, da redkvice gojimo na 14 dni. Tako si bomo zagotovili vedno svež pridelek, ki se zelo prileže na piknikih.
Odličen vir kalija
V redkvi najdemo veliko kalija, 320 miligramov na 100 gramov, kar odlično vpliva na delovanje ledvic. Prav tako pospešuje izločanje škodljivih snovi in posledično odvajanje odvečne vode. Vsebuje nekaj vitaminov (A, B1, B2, B6 in C) in mineralov (kalcij, fosfor, železo in natrij), a malo kalorij, zato je nepogrešljiva pri dietah in ljudeh, ki se borijo s preveliko telesno težo. Kljub vsemu je pri redkvici treba opozoriti na zmernost, saj drugače lahko povzroči nemalo prebavnih težav. Tu pa so še eterična olja in žveplove spojine, ki jih vsebuje ter imajo čistilno in protivnetno delovanje. Pripisujejo jim celo varovalni učinek pred nekaterimi vrstami raka.
