»Vangelis Papatanasiu ni več med nami. Glasbeni svet je izgubil mednarodno priznanega Vangelisa« je tvitnil grški premier ob novici, da je v starosti 79 let umrl verjetno eden najpomembnejših, vsekakor pa najbolj prepoznanih grških skladateljev. Vangelis je zaslovel predvsem s filmsko glasbo, glavna tema za film Ognjene kočije režiserja Hugha Hudsona iz leta 1981 pa mu je prinesla oskarja in mednarodni sloves, saj gre verjetno za eno bolj ikoničnih filmskih tem. Uporabljena je bila tudi kot glasbena podlaga na slovesnosti ob podelitvi medalj zmagovalcem olimpijskih iger v Londonu 2012.
Vangelis se je kot filmski skladatelj podpisal na primer v filmih Pogrešani Coste Gavrasa iz leta 1982, Bounty (1984), režiserja Rogerja Donaldsona z Melom Gibsonom in Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi, Grenki mesec Romana Polanskega iz leta 1992 ter Aleksander Oliverja Stonea iz leta 2004. Z Ridleyjem Scottom je leta 1982 sodeloval pri kultnem filmu Iztrebljevalec, desset let kasneje pa še pri filmu 1492: Osvoboditev raja.
Da gre za »resničnega glasbenega pionirja« so zapisali v britanskem Guardianu, mednarodne slave pa mu ne gre pripisati le zaradi odmevnih filmov. V svoji glasbi je uporabljal sodobne elektronske instrumente in s svojimi temami in zvokom vtisnil marsikateremu filmu nepozaben pečat. Da bo zato šel v človeški spomin kot »prelomen samostojni elektronski umetnik, katerega delo presega le skladanje za filme«, so še zapisali v Guardianu.
Vangelis se je rodil leta 1943 v obalnem mestu Agria in je veljal za čudežnega dežka, kot njegovo življensko pot obnavljajo na STA. Pri šestih letih je izvedel prvi koncert na klavirju, čeprav glasbe ni nikoli študiral. Po študiju slikarstva na atenski šoli lepih umetnosti se je pridružil priljubljeni grški rock skupini The Forminx, a je njen uspeh leta 1967 prekinil prihod vojaške hunte, ki je omejila svobodo izražanja.
Med študentskim gibanjem leta 1968 je v Parizu s še dvema grškima izseljencema ustanovil rock skupino Aphrodite's Child. Skupina je prispevala uspešnice, kot je Rain and Tears, prodala na milijone plošč in se z albumom 666 iz leta 1972 uvrstila med klasike progresivnega oziroma psihedeličnega rocka.
V 70. letih je pisal glasbo za dokumentarne filme, na primer za televizijsko serijo Carla Sagana Kozmos: Osebno potovanje. Prispeval je tudi temi za Nasini vesoljsko plovilo Marsova odiseja leta 2001 in Juno Jupiter leta 2011 ter sestavil pesem za pogreb Stephena Hawkinga. Poleg filmske je pisal tudi glasbo za gledališče in balet.
»V svoji karieri, ki se je začela v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja, je Vangelis ustvarjal glasbo, ki se je odlikovala po nežnosti, grandioznosti, grenko melanholijo, nezemeljsko čudaškostjo, družbeni satiri, zasanjanemu optimizmu, urbani paranoji in mnogih drugih značilnostih, za katere bo treba besede šele iznajti«, pa so zapisali na spletni strani, ki jo upravljajo sledilci skladateljevega dela.
