Tu je edini kraj, kjer pri nas še lahko občudujemo modre cvetove travniške morske čebulice. Prav kmalu, konec aprila, se bo iz južnih krajev na cvetoče travnike Planinskega polja vrnil kosec, ki se je skozi tisočletja prilagajal na sobivanje s košnjo in je ena najbolj ogroženih ptic v Evropi. Tu je tudi eno največjih kotišč netopirjev v državi.
Eno najlepših in najslikovitejših kraških polj v Sloveniji ponuja skoraj vse, kar občudujemo in preučujemo na krasu. Zaradi izjemne pestrosti živalskega in rastlinskega sveta je uvrščeno v evropsko omrežje varstvenih območij Natura 2000, medtem ko je zaradi izjemnih geomorfoloških posebnosti naravna vrednota državnega pomena. Južni del polja s Planinsko jamo so že leta 1984 zavarovali kot krajinski park.
Ritem vsakoletnega poplavljanja
Živi svet šest kilometrov dolgega in dva kilometra širokega kraškega polja je prilagojen ritmu vsakoletnega rednega poplavljanja. Po njem vijuga reka Unica s pritoki, ki na severovzhodnem delu polja ponika v več kot 150 požiralnikih in ponorih. Od tod potrebuje od dva do pet dni, da podzemno priteče do izvirov Ljubljanice. Polje poplavi večkrat na leto, vodna gladina pa lahko tedaj ponekod narase tudi za deset metrov, pojasnjuje biolog Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna.
Ta izjemni košček kraškega sveta z vso živostjo in barvitostjo, ki mu jo dajejo številne vrste živali in rastlin, je priznanemu naravoslovnemu fotografu in filmskemu ustvarjalcu Mateju Vraniču uspelo ujeti v film z naslovom Notranjski trikotnik – Planinsko polje.
Dva meseca dela za štiri sekunde posnetka
Na vprašanje, ali je težko snemati kadre z živalmi, še posebej tako plašnimi, kot so ptice, Matej Vranič v svojem hudomušnem slogu odgovarja, da si »živali scenarija nikoli ne preberejo, zato običajno na snemanju tudi ne sodelujejo. Običajno gre polovica stvari tako, kot si jih je zamislil avtor, polovica pa je čista improvizacija.« Zgodi se, da ne posname prav ničesar. »Včasih za zgolj štiri sekunde posnetka potrebujem tudi dva meseca,« pove.
Naravoslovni fotografiji se posveča že 30 let, vendar, pravi, kljub bogatim izkušnjam še vedno na terenu najbolj zaupa biologom in domačinom, brez katerih ne bi bilo posnetkov. Tako so se mu tudi pri snovanju filma o Planinskem polju pridružili Blaž Blažič, Nina Doles, Zarja Šinkovec in Slavko Polak iz Notranjskega muzeja Postojna ter številni občani.
Film, ki sta ga sofinancirala Republika Slovenija in Evropski sklad za regionalni razvoj, bodo predvajali v interpretacijsko-izobraževalnem središču, ki ga postojnska občina ureja v obnovljenem Ravbarjevem stolpu pri Planini. Do zaključka obnove pa bo na ogled v Notranjskem muzeju Postojna.
Edino rastišče travniške morske čebulice
Na močvirnih travnikih se voda po poplavah zadržuje dlje in jih zato kmetje lahko pokosijo šele pozno poleti. Zato so življenjski prostor ogroženih vrst ter ptic kosca in pisane penice. Mokrotni travniki Planinskega polja so tudi edino rastišče travniške morske čebulice v Sloveniji, ki je varovana vrsta. »Habitatni tip močvirnih travnikov z modro stožko, ki je na videz sicer ne preveč lepa trava, izginejo že, če jih močno pognojimo. Podobno velja tudi za bazična barja, ki so bila zaradi izsuševanja in gnojenja v zadnjih desetletjih večinoma uničena. Zato so ti habitati na Planinskem polju danes zelo ogroženi,« opozarja biolog Slavko Polak.
Prav zato, da bi ogrožene habitate in vrste ohranili, so v okviru projekta odkupili tudi slabih 20 hektarjev zemljišč, da bodo lahko dolgoročno zagotavljali njihovo primerno upravljanje. Da bi obiskovalce usmerjali na naravovarstveno manj občutljiva območja, sta občini Postojna in Logatec zanje uredili tudi počivališča in parkirišča, postavili informativne table ter uredili učno pot.
