V obdobjih lakote, med prvo svetovno vojno, so poskušali uporabiti plodove divjega kostanja v prehrani. To so naredili tako, da so kostanj prekuhavali, saj so iz njega odstranili escin. Iz plodov so pridobivali moko, škrob, olje in alkohol.
Navadni divji kostanj pogosto srečamo v parkih, drevoredih, na dvoriščih gostiln, mestnih ulicah, pa tudi kot hišno drevo, kjer je seveda dovolj prostora. Kostanjeva drevesa razvijejo široke krošnje, zaradi česar v poletnih mesecih nudijo prijetno senco, poleg tega delujejo protihrupno in varujejo pred vetrom. Sredi 19. stoletja je divji kostanj postal cenjena zdravilna rastlina, saj so spoznali njegove sestavine, ki jih najdemo v cvetovih, skorji, plodovih, pa tudi v listih.
Obkladki in gotovi pripravki
Divji kostanj domači zdravilci uporabljajo vse leto. Iz skorje se pripravljajo različni obkladki, s katerimi lajšajo vročična obolenja ter kožne bolezni, medtem ko s poparki listov zdravijo kašelj. Pripravlja se tudi kostanjeva moka iz plodov, ki jo uporabljajo zunanje pri zdravljenju razširjenih ven, odprtih ranah, krvnih strdkih, ledvenem useku in protinu. A danes se je na večino teh pripravkov skoraj povsem pozabilo. Uporabljajo se večinoma gotovi pripravki, ki so standardizirani na saponinsko mešanico escin.
S prevretkom nad rane, ki se slabo celijo
V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi prevretek posušene skorje, ki ga uporabljajo za lajšanje sončnih opeklin, ozeblin ter pri ranah, ki se slabo celijo. Poparek iz listov divjega kostanja se uporablja pri prehladih. Raztaplja sluzi in pomaga pri izkašljevanju. Nepogrešljiv je predvsem pri astmi in bronhitisu. Čaj iz cvetov so nekoč uporabljali predvsem za krepitev telesne odpornosti, medtem ko se kopeli uporabljajo pri revmatičnih obolenjih, ozeblinah, bolečinah v križu, putiki in povečani prostati.
Krčne žile, nemirne in otekle noge
V plodovih divjega kostanja najdemo beta escin oziroma saponinski kompleks, ki deluje protivnetno. A to ni edini učinek. Dokazano deluje tudi na zmanjševanje poškodb kapilar, krepi stene kapilar in ščiti pred edemi. Pogosto ga uporabljajo za zmanjšanje oteklin, o delovanju pa pričajo študije, ki so jih izvedli na živalih. Delovanje kostanjevih plodov so dokazali tudi s številnimi kliničnimi študijami na pacientih, ki so imeli kronično boleče in otekle noge, občutek teže v nogah in napetosti, krče, težave z nemirnimi nogami in pri nastajanju odprtih ran. Pripravki divjega kostanja se tako priporočajo tudi pri kompresijskem zdravljenju krčnih žil v kombinaciji z uporabo kompresijskih nogavic ali elastičnih povojev. Mazila, ki jih običajno kupimo prosto v lekarnah, se učinkovito uporabljajo tudi pri hemoroidih. Vendar se znaki izboljšanja pojavijo ob redni uporabi šele po enem do dveh tednih.
Z lubjem nad prebavne motnje
Ali veste, da je divji kostanj nepogrešljiv pri prebavnih težavah? Lubje divjega kostanja namreč zmanjšuje izločanje prebavnih sokov. Uporabljamo ga sicer pri kronični driski pa tudi pri resnejših bolezenskih stanjih, kot je krvavenje iz želodca in črevesja, pri griži, krčih in podobno. Koristen je tudi poparek iz posušenih cvetov, ki ga danes uporabljamo predvsem za krepitev imunskega sistema, a pomaga tudi proti driski in kot tonik pri kožnih lisah.
Odmerjanje
Vsi pripravki divjega kostanja za peroralno uporabo so standardizirani na escin, kar pomeni, da je lahko v pripravku največ 18 odstotkov escina. Začetni peroralni dnevni odmerek je od devet do 120 miligramov. Po izboljšanju stanja se lahko dnevni odmerek zniža na 70 miligramov. Terapija s pripravki divjega kostanja je varna pri priporočenih dnevnih odmerkih. Pri bolnikih, ki so prekoračili dnevne odmerke, so bili zaznani naslednji neželeni učinki: srbečica, gastrointestinalne motnje, slabost, glavobol in omotičnost. Ljudje, ki uživajo zdravila proti strjevanju krvi, naj se prej posvetujejo z zdravnikom. Prav tako se uživanje pripravkov odsvetuje nosečnicam in med dojenjem.
