Budilka
Danes ima večina ljudi budilko nameščeno na telefonu, ali pa električno budilko in stare vekarice le še malokje tiktakajo. Prvi človek, za katerega vemo, da je imel budilko pa je bil starogrški filozof Platon. Seveda ni imel električne ali klasične tiktakajoče budilke, pač pa vodno. Grki so namreč za merjenje časa uporabljali "klepsidre", vodne ure, podobne peščenim, le da je v njih namesto peska kapljala voda. Platonova budilka je bila narejena tako, da je po določenem času (oz. količini nabrane vode) sprožila meh, ki je potisnil zrak skozi orgelske cevi.
Samopostrežni avtomat za prodajo
Naslednjič, ko boste brcnili ali stresli avtomat, v katerm je zastal vaš priljubljeni prigrizek ali pijača, se spomnite starih Grkov, natančneje Herona iz Aleksandrije. Heron je bil matematik in inženir, ki je živel v enem najsijajnejših mest v antičnem svetu in je iznašel mnoge stvari. Med njimi tudi samopostrežni avtomat, ki pa v tistih časih ni prodajal priljubljenih napitkov ali prigrizkov, pač pa - sveto vodo. Naprava je namreč bila nameščena v enem od svetišč in če si vanjo vrgel kovanec, si v zameno dobil določeno količino svete vode.
Kovanci
Za uporabo prodajnega avtomata za sveto vodo si torej potreboval kovance. Tudi te so iznašli stari Grki. Okoli 600 let pred našim štetjem so prve kovance začeli kovati na grškem otoku Aegini. Sicer so že pred tem poznali sistem plačevanja z žetoni - kovinskimi ploščicami, ki so imele vse enako vrednost - Grki pa so bili prvi, ki so začeli izdelovati kovance z različnimi vrednostmi in zunanjo podobo. Prvi kovanci so bili narejeni iz zlitine srebra in zlata, imenovane "electrum".
Avtomatska vrata
Se spomnite Herona iz Aleksandrije? Bil je eden največjih izumiteljev svoje dobe, ki je za vir energije za svoje izume izkoriščal vodno paro in ogenj. Tako je iznašel tudi sistem za odpiranje vrat s pomočjo vodne pare, ki ga je namestil v enega od svetišč v Aleskandriji, morda celo tistega s prodajnim avtomatom za sveto vodo. Ob določeni uri dneva ali prihodu pomembnih svečenikov ali gostov, so se težka vrata v svetišče odprla sama. To je bilo za takratne čase veliko čudo in mnogi so prihajali v Aleksandrijo tudi za to, da bi si na lastne oči ta čudež ogledali.
Dežniki
Morda so starogrški dežniki morda res bili videti bolj "kamenodobni", ker so bili izdelani iz velikih kosti, na katerih so bile prepletene veje z listi ali lesene ploščice, vendar so delovali. Prve upodobitve segajo v čas četrtega stoletja pred našim štetjem. Velikokrat pa so jih uporabili tudi kot senčnike in preko kosti nameščali tkanino. V tistih časih je veljalo, da dežnikov moški naj ne bi nosili, ker je bilo to "nemoško".
Zemljevid
Danes narisane zemljevide uporabljajo skoraj samo še v šolah pri pouku zemljepisa, atlasi pa so večinoma samo okras knjižnih polic. Danes se vsi znašamo na elektronske zemljevide v naših GPS napravah ali na Google Maps. In čeprav prve upodobitve območjih najdemo že na jamskih slikarijah, pa je bil starogrški geograf Anaksimander prvi, ki je v risanje vključil koncept zemljepisne širine in dolžine in narisal celo prvi zemljevid (starim Grkom znanega) sveta.
Gradbeni žerjav
Stari Grki so nam zapustili mnoge dokaze o moči njihove kulture. Veliko njihovih zgradb lahko občudujemo še danes po mnogih stoletjih in se sprašujemo, kako neki so jih lahko zgradili in težke kamne dvigovali na takšne višine. Zdaj vemo, da so pri gradnji uporabljali žerjave. Ti so bili večinoma leseni, vendar pa so uporabljali vrvi in škripce in so bili velikokrat tudi vrtljivi. O njih tudi pričajo luknje, izkopane okoli svetišč, v katere so te žerjave pritrdili.
Cement in beton
Pipe in tuši
Centralna kurjava
Čeprav je Grčija znana po toplem podnebju in milih zimah, pa so tudi Grki pozimi ogrevali svoja bivališča. In tako so prišli na idejo, da bi topel zrak iz kurišč s sistemom cevi usmerili še drugam. Iznašli so talno ogrevanje, ki pa so ga kasneje stari Rimljani še izpopolnili. Seveda so s tem načinom ogrevanja svoje hiše lahko opremili le najbogatejši. Velika večina ljudi je toploto pozimi dobila le od ognjišč, na katerih so tudi kuhali.