Tudi smejanje, čeprav je zdravo in koristno tako za telo kot duha, je lahko nevarno - če ga je preveč ali pa je preveč intenzivno in telo ne prenese več.
In čeprav je smeh zagotovo zdrav in sproščujoč tako za delo kot dušo, lahko v nekaterih primerih povzroči tudi težave. Ena najbolj pogostih je "atonija" - sprostitev nekaterih mišic in vsi vemo za izraz "polulati se od smeha", ki je dejanski opis atonije. Zgodilo se je tudi, da so ljudje od smeha omedleli - ena od takih omedlevic je dobila celo ime "Seinfeldova sinkopa", potem ko je neki moški prijavil, da je med gledanjem humoristične nadaljevanke "Seinfeld" omedlel od smeha. Obstaja sicer še nekaj težav, ki jih smeh lahko povzroči in so izjemno redke in ponavadi povezane z drugimi boleznimi ali stanji.
Tudi smrt zaradi smejanja je zelo redka, vendar se zgodi in so jo zabeležili že daleč nazaj v zgodovini. Obstaja sicer tudi smrtonosna bolezen, imenovana "Kuru", ki ji pravijo tudi smejalna bolezen in ki povzroča razpadanje možganov in nekontrolirane izbruhe smeha. Bolezen Kuru je podobna t.i. bolezni norih krav in za njo so obolevali izključno pripadniki nekdaj kanibalskega plemena Fore na Papui Novi Gvineji, ki so zaužili surove ali kuhane človeške možgane. Danes tega ne počnejo več. Zadnja žrtev te bolezni pa je umrla leta 2010, saj lahko bolezen desetletja dolgo neopažena "ždi" v telesu.
Največkrat je smrt zaradi smejanja posledica izbruha gromkega in dolgotrajnega smeha, ki povzroči srčni zastoj ali zadušitev.
OSEL, KI JE JEDEL FIGE, SMRTONOSNA ŠALA IN KOMEDIJA
Prvo smrt zaradi smeha, za katero vemo, da se je zgodila, so zabeležili stari Grki. V petem stoletju pred našim štetjem je od smeha umrl slikar Zeuxis. In sicer zaradi lastne slike. Neka stara ženska je namreč naročila, da ji naslika boginjo ljubezni in lepote Afrodito in hkrati vztrajala, da mora biti ona za model. Ko je Zeuxis sliko dokončal in si jo podrobneje ogledal, se mu je zdela tako smešna, da se ni mogel nehati smejati - in je od smeha umrl.
Še en stari Grk je dokumentirano umrl od smeha in sicer stoični filozof Krisipus. Nekoč je zagledal osla, ki je jedel fige in je svojemu sužnju naročil, naj oslu da popiti vino, da bo fige lahko poplaknil. Suženj je to seveda storil, prizor pa se je Krisipusu zdel na smrt smešen.
Leta 1410 je od smeha umrl kralj Martin Aragonski, potem ko mu je neki dvorjan povedal šalo. Kakšna je bila smrtonosna šala ne vemo, je pa idejo o smrtonosni šali kot o skrivnem orožju uporabila britanska humoristična skupina Monty Python, znana po svojih večinoma absurdnih skečih. (skeč si lahko ogledate tukaj - v angleščini).
Med novejšimi smrtmi od smeha je zabeležena smrt 56-letnega Arthurja Cobcrofta, trenerja v pasji šoli, ki je 14. oktobra 1920 prebral nek pet let star časopisni članek o cenah stanovanj. Ko je ženi omenil, kako so cene stanovanj poskočile v samo petih letih, je bruhnil v smeh in sredi smeha padel v nezavest in umrl. Zdravnik, ki ga je žena, ki se ji seveda to ni zdelo prav nič smešno, poklicala, je ugotovil, da je Arthurju zaradi gromkega smeha odpovedalo srce.
Zadnja smrt zaradi smeha, ki jo beleži Wikipedia, pa se je zgodila leta 1989. Danski audiolog Ole Bentzen je od smeha umrl v kinu, ko je gledal komedijo z naslovom "Riba po imenu Wanda". Vrhunska komedija zaradi tega ni prišla na slab glas. Je pa morda zanimivo, da sta v njej poleg ameriške igralke Jamie Lee Curtis zaigrala tudi Britanca John Cleese in Michael Palin, sicer ustanovitelja prej omenjene skupine Monty Python, ki je posnela skeč o smrtonosni šali.
