Gobe so brez klorofila in se hranijo zajedavsko, kot gniloživke oziroma živijo v sožitju z drugimi organizmi, zato so za naravo še kako pomembne. A nič manj za nas – resnično so koristne za organizem, saj vsebujejo številne vitamine, riboflavin, tiamin in niacin, ki koristjo koži in živčevju. Poleg vitaminov iz skupine B sta tu še C in D, gobe izrazitih barv vsebujejo tudi betakaroten oziroma vitamin A. Ne pozabimo na minerale, med katerimi prednjačijo železo, baker, kalij, magnezij, cink in selen ter fosfati z obilico vode, vlaknin in rastlinskih beljakovin. Lahko rečemo, da so gobe precej zdrave, njihov okus pa je, če jih seveda marate, več kot odličen, a ne pozabite, da tako pri nabiranju kot uživanju gob velja tudi previdnost.
Ne jejte jih zvečer
Gobe so težko prebavljive, zato jih raje uživajte kot prilogo, ne za glavno jed. Če jih pripravljate kot osnovo, bodite zmerni pri količini, obrokov z gobami pa ne jejte pozno popoldne ali zvečer. Previdni bodite tudi pri nabiranju. Če določenih vrst gob ne poznate dobro, jih ne nabirajte, oziroma preden jih pripravite, se o njih pozanimajte pri izkušenem gobarju.
Priprava in shranjevanje
Najbolje bo, če boste gobe uživali sveže. Tako boste lahko uživali v polnem okusu in aromi. Če jih želite shraniti, pa jih dajte na hladno, kjer naj ne ostanejo več kot pet dni. Gob pred pripravo ne peremo, temveč jih zgolj očistimo z mehko kuhinjsko krtačko ali previdno obrišemo z vlažno kuhinjsko krpo. Pri čiščenju jim odstranimo luskice, kožico ter trde in olesenele dele.
Navadna lisička
Čudovita drobna zlatorumena ali belkasta goba, ki jo gobarji z veseljem nabirajo. Značilna trobentasta oblika in zlata barva poskrbita, da je ne zamenjamo s katero od strupenih gob. Lisička je le redko črviva, v hladilniku pa zdrži dlje kot druge gobe. Po navadi jih najdemo na tleh, pokritih z mahom.
Užitni goban
Užitni goban mnogi poznajo pod imenom jurček in velja za eno najbolj iskanih užitnih gob. Na spodnji strani, pod klobukom, nima lističev, temveč cevke, v katerih se razvijajo spore. Barva teh je oker rumena. Mlade jurčke lahko uživamo surove, sicer jih dušimo, kuhamo ali pečemo. Starejše gobe so pogosto črvive. Pri nabiranju ga lahko zamenjate z žolčastim gobanom, torej pazite: razlikujeta se po betu, bet žolčastega gobana je manj trebušast, po okusu pa je ta zelo grenak.
