Ljudje iz kamene dobe so ustvarili mrežo tunelov, ki segajo od Škotske do Turčije. Stari naj bi bili 12.000 let in so nekakšna "kamenodobna avtocesta". Tako vsaj trdi nemški arheolog dr. Heinrich Kusch, ki je v svoji knjigi "Skrivnosti podzemnih vrat v starodavni svet" opisal, da so skrivnostne tunele našli pod stotinami naselij iz neolitika (mlajše kamene dobe) po vsej Evropi. Čeprav odkriti tuneli med seboj v času najdbe niso bili povezani, pa Kusch verjame, da so nekoč bili in da je viseča mreža teh tunelov bila "enormna".
AVTOCESTA ALI SKRIVALIŠČE PRED PLENILCI?
"Na Bavarskem smo našli 700 metrov teh podzemnih omrežij. Na avstrijskem Štajerskem 350 m tunelov," pravi Kusch. Našli pa so jih tudi v Franciji, na Irskem in Škotskem. Strokovnjaki menijo, da so tunele izkopali zaradi zaščite pred plenilci, drugi menijo, da so bili izkopani za to, da so ljudem omogočili varno potovanje ne glede na morebitne vojne, nasilje ali vremenske razmere na površju.
V knjigi Kusch omenja, da so v mnogih tunelih narejene kapele, vendar meni, da so jih naredili veliko kasneje, ker se je Cerkev "ustrašila" njihovega pomena in ga želela zmanjšati, saj bi lahko predstavljali tudi "vrata v pekel". Tuneli so sicer ozki, ponekod široki samo 70 cm, kar je komaj še dovolj, da se skoznje priplazi odrasel človek - vedeti pa je treba, da so bili ljudje v prazgodovini precej manjši od sodobnega človeka; poprečna višina odraslega pred 10.000 leti je bila okoli 150 cm.
NI RES, TRDIJO DRUGI STROKOVNJAKI
Seveda pa vsi strokovnjaki mnenja dr. Kuscha ne delijo. Nekateri menijo, da so bili tuneli izkopani veliko kasneje. Nekatere radiokarbonske datacije so pokazale, da naj bi bili nekateri narejeni med letoma 950 in 1050 n.š in opozarjajo tudi na to, da ni nobenega dokaza o podobnih tunelih na Anatolskem polotoku (Turčiji).
Vsi pa priznavajo, da namen mnogih odkritih tunelov v resnici ni znan.
