Leto 536. Večji del Evrope, Bližnji vzhod, Severno Afriko in Kitajsko je nenadoma prekrila megla, ki ni izginila kar 18 mesecev. Bila je tako gosta, da sonce ni imelo prave moči, luna pa je le šibko svetila. "Ljudje opoldne nimajo sence," je zapisal neki bizantinski kronist. "Sonce sveti tako kot mesec," je dodal.
Temperature tistega poletja so bile nenavadno nizke. V času žetve je prihajalo do zmrzali. Na Kitajskem je avgusta snežilo. Grozdje in sadje niso dozoreli. "Leto brez kruha," so to nenavadno leto poimenovali kronisti na Irskem. "Kot bi se letni časi spremenili v enega," je zapisal neki drugi kronist iz Bizanca.
Dolgo časa so zgodovinarji vedeli za to nenavadno leto, vendar ga niso znali razložiti. Da se je "leto brez sonca" zares zgodilo, so potrjevale tudi arheološke najdbe dreves, ki so pokazale nenavadno tanke drevesne letnice iz tega obdobja. Takšna drevesa so našli na območjih vse od Sredozemlja do Kitajske in Srednje Amerike. Očitno je bilo, da je nenavadna megla prizadela predvsem severno poloblo.
Leto brez sonca je sprožilo številne dogodke - podnebni kaos, lakoto, bolezni, selitve prebivalstva in celo vojne. V tistem času je na primer v Bizancu izbruhnila ena največjih epidemij kuge, ki je ostala v zgodovini zabeležena kot "Justinijanova kuga", imenovana po takratnem bizantinskem cesarju Justinijanu.
Vulkan ali meteorit?
Zgodovinarji in drugi znanstveniki so pomisili na več možnosti, zakaj se je leto brez sonca zgodilo. Dve izmed glavnih teorij sta bili vulkanski izbruh ali padec meteorita.
Znanstveniki danes lahko vremenske dogodke v preteklosti preučujejo na več načinov - dva izmed najbolj uspešnih sta že prej omenjeno preučevanje drevesnih letnic na dolgoživih drevesih ali ohranjenih drevesnih ostankih in preučevanje ledu na z večnim snegom pokritih območjih, kot so Arktika, Anarktika in Grenlandija. Led namreč nastaja v plasteh, v vsaki od njih pa ostajajo mehurčki, v katerih je ujet zrak, kakršen je bil v ozračju, ko je zapadel sneg, ki se je pod pritiskom novih plasti strdil v led. S preučevanjem hitrosti nastajanja ledu in sestave zraka v mehurčkih lahko znanstveniki ugotovijo, kaj se je s podnebjem dogajalo v preteklosti in kdaj.
Led iz Grenlandije in Antarktike je pokazal, da so v zraku, ki je ostal ujet v ledu iz let 536, 539 in 540 vseboval relativno visoke vrednosti sulfatov, žveplenih plinov, ki nastajajo pri velikih vulkanskih izbruhih. Vsaj dve erupciji iz tega časa sta bili dovolj močni, da sta v ozračje spustili velike količine teh plinov. Žvepleni plini v ozračju pa odbijajo sončno svetlobo in tako lahko povzročijo ohlajanje na površju. Ena od raziskav je pokazala, da je zaradi izbruhov temperatura na globalni ravni padla tudi za več kot 2 stopinji, kar se ujema s poročili o tem, da so propadli pridelki.
Toda kje so vulkani izbruhnilli?
Za odgovor na to vprašanje so morali zgodovinarji povprašati geologe. Ti so ugotovili, da je do erupcije leta 536 najverjetneje prišlo na višji zemljepisni širini - Islandiji ali Aljaski, medtem, ko je v letu 539 oz. 540 izbruhnil vulkan v tropskem območju.
Eden izmed "kandidatov" za izbruh je bil vulkan Ilopango v današnjem Salvadorju in raziskave so potrdile, da je zares izbruhnil v tistem času, vendar točnega datuma niso mogli ugotoviti. Je pa ta erupcija bila ena najbolj silovitih v zgodovini, močnejša od vseh, ki so jih zabeležili moderni vulkanologi.
Druge raziskave so pokazale, da sta v tem času izbruhila še vsaj dva vulkana v Severni Ameriki in eden na Islandiji. Skupen prispevek vseh teh vulkanskih izbruhov je tako povzročil, da je globalna ohladitev vztrajala dobro desetletje, so danes prepričani znanstveniki.
Opomnik za današnji čas
"Leto brez sonca", 536 je bilo samo uvod v mnoge dogodke, ki so močno zaznamovali zgodovino in navsezadnje povzročili svet, v kakršnem živimo danes, menijo nekateri zgodovinarji. Med njimi so že omenjena "Justinijanova kuga", propad Avarskega cesarstva, začetek pohoda Mongolov proti zahodu, vzpon islama, konec sasanidskega kraljestva v Osrednji Aziji in kraljestva Teotihuacan v srednji Ameriki. Vsi ti dogodki so se zgodili relativno kmalu po "letu brez sonca".
To leto tako ostaja tudi opomnik za današnji čas, ko smo priča hitremu spreminjanju podnebja. Čeprav se podnebje sedaj segreva in ne ohlaja, pa te spremembe prinašajo s seboj posledice, ki se bodo odražale tudi na ljudeh in v družbi v celoti. Ta pa je kot vemo zelo nepredvidljiva in hitro lahko zapade v kaos.
