Zbrani podatki o tem, da gredo tudi moški skozi menopavzo, imenovano andropavza, so zgovorni. Kar kakih 50 odstotkov se jih po petdesetem letu sooča z znižano ravnjo testosterona, izgubo mišične mase, depresijo, nespečnostjo, na splošno znižano ravnjo motiviranosti in oteženo koncentracijo. Najbolj jih prizadene to, da zaradi zmanjšane rasti testosterona, ki se proizvaja v njihovih testisih, ne zmorejo več fizičnega ljubljenja, saj jim pomanjkanje tega hormona, v kombinaciji z vsemi drugimi težavami, povzroči impotenco. Ta je lahko delna, občasna ali pa popolna. Da jih je treba vzpodbujati in se obnašati tako, kot bi si želeli, da se oni obnašajo do nas, ko gremo skozi menopavzo, je naravno, pa nam zmeraj uspe? Se lahko sprijaznimo, da smo me še čile, naši moški pa se morajo zanašati na umetno kemijo v obliki modre tabletke?
Sprva sem mislila, da ima zagotovo ljubico. Petra, 56-letna računalniška analitičarka, pove, da ko se je zgodilo prvič, je na stvar popolnoma pozabila. Potem se je začelo ponavljati in Petra je začela razmišljati. Konec koncev sta bila z možem poročena že več kot 30 let in občasno se je to zgodilo že v preteklosti. Služba, otroci, odplačevanje hipoteke, drago popravilo avta, varčevanje za dopust in utrujenost bi lahko pripomogli k temu, da sta se v postelji malo odtujila. Ko pa se je nekega dne zavedela, da je preteklo kar nekaj mesecev, odkar sta se nazadnje ljubila, jo je zaskrbelo. »Prepričana sem postala, da ima ljubico. Počasi so se mi v glavi začele porajati misli, kaj pa če se je zaljubil v katero od sodelavk ali pa ga je morda zamotila kakšna mlajša … Vprašala ga sicer nisem nič, postajala pa sem vse bolj in bolj sumničava. Opazovala sem, ali dobiva kakšna telefonska sporočila ob nenavadnih urah, celo žepe in denarnico sem preverjala. Našla nisem ničesar, pa tudi njegovo vedenje do mene je bilo normalno; skrbno in precej ljubeče, kot vsa leta.«
Nekega večera se je odločila, da ne more več prenašati negotovosti in da bo moža soočila s svojimi skrbmi. Ko sta se pripravljala na spanje, ga je vprašala, kaj je narobe, on pa ji je odvrnil, da nič. Ko mu je zabrusila, zakaj pa potem že več mesecev nista imela odnosa, se je njegov odziv popolnoma spremenil. »Sedel je na rob postelje, vzel glavo v roke in začel jokati. Srce mi je bilo kot noro, kajti res sem pričakovala, da mi bo vsak trenutek priznal afero.«
Med solzami ji je Robert, 57-letni poslovnež, začel pripovedovati, kako hudo mu je. Priznal je, da je pred kakim letom opazil, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Zjutraj se je zbujal brez erekcije in težko je uriniral. Šel je k svojemu zdravniku, ta mu je dal napotnico za obisk urologa, ta pa mu je po preiskavah povedal, naj se pripravi na dejstvo, da postaja impotenten zaradi pomanjkanja testosterona. »Sprva sem bila užaljena, da je šel skozi vse to, ne da bi mi zaupal,« prizna Petra. Urolog je Robertu tudi predlagal, naj začne jemati viagro. »Sprva sem bila čisto preč, potem pa se mi je zasmilil. Najino seksualno življenje je bilo zmeraj raznoliko in strastno, zdaj pa nama je bil ta pomembni vidik srečnega zakona čez noč odvzet.« Tistega večera sta objeta zaspala, naslednjega jutra pa sta se ob kavi pogovorila.
»Prosila sem ga, naj gre vseeno po viagro. Če ne gre drugače, se bova pač oklenila še te bilke upanja. Čez nekaj dni je dobil recept, ampak ga je odnesel v bližnje mesto, kjer ga farmacevtke niso poznale. Šele takrat me je prešinilo, kako močno ga je impotentnost prizadela. Na večer, ko sva se odločila preizkusiti viagro, je iz paketka izluščil malo modro tabletko in po nekaj okornosti in oklevanju se nama je uspelo ljubiti kot včasih. Zadovoljna sva bila oba in zjutraj se nama je kar smejalo. Zavedam se, da ne moreva več biti spontana kot nekoč in da kdaj pa kdaj tudi tabletka ne naredi čudeža. Oba sva se sprijaznila z dejstvom, da bo to pač od zdaj naprej del najinega življenja. Roberta ljubim kot nekoč, med nama se ni nič spremenilo in upam, da bo tako tudi ostalo!«
Ne želi si me več in vse je moja krivda. Nežka, 52-letna kuharica, pa ima povsem drugačen pogled na zadevo. Z Andrejem, ki je šest let starejši od nje, sta bila par dobra štiri leta, oba ločenca z odraslimi otroki. Septembra lanskega leta naj bi se poročila, vendar je Nežka vsem povabljencem julija sporočila, da poroke ne bo, ker sta se z Andrejem razšla. Za znance in družino je ta odpoved prišla kot strela z jasnega in spraševali so se, kaj se je zgodilo. Nežka povzame: »Najina veza je bila močna, zgrajena na telesni strasti in privlačnosti, kakršnih s prejšnjima zakoncema nisva poznala. Ko se nekajkrat zapored ni bil zmožen ljubiti z menoj, sem bila zelo užaljena. Konec koncev je bila najverjetneje moja krivda. Nekaj tednov sem analizirala, zakaj je tako, in prišla do spoznanja, da si me pač več ne želi, ker sem zadnjih nekaj let pridobila odvečne kilograme, nekaj gubic, krčne žile, imam pa tudi težave s hrbtenico. Tako me vidi in nič čudnega, da se ne more ljubiti z menoj, čeprav vztraja, da me ljubi iz vsega srca, da ga fizično ne odvračam in da je problem samo z njim. Sama pa tega ne verjamem – če bi me res ljubil, bi si me želel. Tako pa se počutim popolnoma nezaželeno, grdo in potrto.«
Nežka je shujšala, spremenila pričesko in slog oblačenja ter odpovedala poroko. Da bi se ji povrnila samozavest in okrepila samopodoba, je zapeljala mlajšega moškega in sama sebi dokazala, da je še privlačna. Andreja je pustila in mu strla srce. »Ni si me več želel, krivda pa je bila moja. Z njim nočem več imeti nobenih stikov. Res je, da se staram, vendar še nisem popolnoma za na smetišče in želim si moškega, ki si mi bo želel in bom v njem lahko prebudila strast.«
Zdravstvene težave so ga popolnoma spremenile. Marijin mož Klavdijo je bil pred dvema letoma, v poznih štiridesetih, operiran na prostati. Ko so zdravniki povedali, da je po operaciji ozdravel, vendar pa bo do konca življenja impotenten, se mu je podrl svet. Vdal se je alkoholu, izgubil zaposlitev, Marija pa je ves čas stala ob njem. »Na tiho trpim. Še 50 let nisem stara, pa se moram privaditi na življenje brez spolnosti. Klavdijo se me noče več niti dotakniti, ko pa sem nekajkrat ljubkovalno predlagala, da bi se vsaj crkljala, me je grdo odpravil, češ, zakaj le. Stala mu bom ob strani, saj imava še dva najstnika, ki ju morava spraviti gor. Zagrozila pa sem mu, naj preneha z alkoholom, ker sem se zavedala, da je to samo njegova reakcija na žalostno novico, ki nama je spremenila življenje, globoko v sebi pa je še vedno isti moški. Včasih bi rada slišala kakšno lepo besedo ali ljubkovalnico, ampak za zdaj se še navajava na novo realnost«, z žalostnim nasmehom zaključi svojo pripoved.
Ženske se počutijo različno. Nekatere sprejmejo dejstva in stojijo ob svojih moških, druge se počutijo kot zavržene na kup starega železja, nezaželene, užaljene in posledično seksualno zafrustrirane, ker pač ostanejo nepotešene.
Kaj pa o tem pravijo strokovnjaki? Strinjajo se, da današnje življenjske navade ne pripomorejo k tej statistiki stalnega naraščanja delne ali popolne impotence pri moških po petdesetem letu. Nanjo vplivajo umetni materiali v spodnjem perilu, pretesne hlače, umirjeno delo za računalnikom, vsakodneven stres, nepravilno prehranjevanje, bolezni, kot na primer diabetes ali kardiološka obolenja, v kombinaciji s staranjem ...
Kako pomagati? Za zvišanje testosterona strokovnjaki priporočajo dvigovanje uteži in podobne dejavnosti. Če to ne pomaga, predlagajo testosteronske kure, ki pa imajo bolj kratkotrajen učinek. Predvsem pa moški svoje impotence ne smejo videti kot bolezni, temveč jo morajo sprejeti kot neizbežen del staranja. Odkrit pogovor, skupni obiski zdravnikov in specialistov pripomorejo k temu, da ženske bolj razumemo, kaj se pravzaprav dogaja. Včasih pomaga tudi pogovor s svetovalcem za odnose. Treba je spremeniti prehranjevalne navade in seveda zmanjšati vsakodnevni stres.
Najpomembnejša je obojestranska komunikacija. Predvsem pa je treba poudariti, da se ženske zaradi tega ne smemo počutiti krive ali užaljene in upati, da bodo tudi naši moški stali ob nas, ko nas bo začelo vroče oblivati in bo še nam zaradi mene upade spolna sla. Tudi to, da gre posameznikova samozavest z roko v roki z zaupanjem, je treba razumeti. Iskren pogovor lahko reši kakršen koli nesporazum. In modra tabletka včasih reši zakon.
