Leta 1996 so v egiptovski puščavi našli majhen kamen, z le dobre 3 cm premera, ki se je razlikoval od običajnih kamenčkov, kakršne je moč najti v puščavi. V tem delu Libijske puščave med Egiptom in Libije, namreč iskalci pogosto najdejo kamne, ki spominjajo na steklo in katerih izvora ne znajo natančno pojasniti, vendar se je ta kamenček razlikoval tudi od njih. Poleg njega so našli še nekaj manjših, podobnih koščkov.
Pri nadaljnji raziskavi se je pokazalo, da je črno-rumeni kamenček, ki spominja na nekakšen ostanek žlindre, veliko bolj zanimiv, kot je bilo videti na prvi pogled.
V njem so odkrili spojine in minerale, ki jih na Zemlji ne najdemo. Ima veliko ogljikovih spojin, ki so se skoraj vse spremenile v mikro-diamante. Nekatere od teh spojin pa spadajo med t.i. poliaromatične hidrokarbone, ki so glavni predstavniki medzvezdnega prahu, ki ga najdemo v Vesolju. Prav tako kamen vsebuje dele čistega aluminija, česar na Zemlji praktično ne najdemo. "Zlato, recimo se na Zemlji pojavlja v obliki čistih zrn, aluminij pa ne," pravi Georgy Belynin iz Univerze v Johannesburgu. "Pojav tako čistega aluminija je, kolikor vemo, na Zemlji ekstremno redek, prav tako v preostalem Osončju."
To pa pomeni, da je kamen skoraj zagotovo nezemeljskega izvora, verjetno pa tudi ni prišel iz našega sončnega sistema. Na to kaže tudi študija iz leta 2017, katere rezultati kažejo celo, da je kamen zelo verjetno tudi starejši od našega Sonca in vseh planetov v našem Osončju in je morda del t.i. "prvobitne nebule", kopice medzvezdnega prahu iz katere je nastala naša zvezda in planeti.
Čeprav sestava nekaterih spojin kaže tudi razmerja elementov, kakršne najdemo na Zemlji, pa raziskovalci to pripisujejo kontaminaciji oziroma "okužbi", do katere je prišlo po padcu kamenčka na Zemljo, kar naj bi se zgodilo pred okoli 28 milijoni let.
Kamen so poimenovali "Hipatijin kamen" in mu dali ime po Hipatiji, matematičarki in filozofinji iz 4. stoletja, ki je živela v Aleksandriji in ki jo je umorila ter njeno truplo razkosala skupina kristjanov, verjetno po naročilu tamkajšnjega škofa.
Ko so raziskovalci odkrili, da Hipatijin kamen ni zemeljskega izvora, je to sprožilo pravo senzacijo med raziskovalci in tudi med znanstvenimi navdušenci po svetu. Nove raziskave pa so sprožile tudi vrsto novih vprašanj o njegovem pravem izvoru, na katera še iščejo odgovore.
Wikipedija tako piše, da je Hipatijin kamen verjetno prvi na Zemlji najdeni del kometovega jedra.
Seveda so se hkrati pojavile tudi teorije raznih "teoretikov", ki spadajo med bolj fantastične - ali romantične, če hočete - in po katerih je Hipatijin kamen morda del vesoljske ladje, ki se je bodisi odkrušil, ko je ladjo zadel meteorit, ali pa je ta eksplodirala medtem, ko je raziskovala naše Osončje.
Po drugih tovrstnih teorijah pa je Hipatijin kamen delo naših davnih prednikov, pripadnikov izginule civilizacije, ki je prejela znanje od Nezemljanov.
Kakorkoli že, Hipatijin kamen zaenkrat ponuja več vprašanj kot odgovorov.
