Tina se vneto posveča tudi spodbujanju in podpiranju žensk na tako imenovanih STEM-področjih (znanost, tehnologija, matematika, inženirstvo). Bila je sopredsednica kluba weSTEM (Women empowered in STEM) na univerzi, ki je organiziral dogodke in ozaveščal skupnost o tej problematiki.
Tina Krulec je dekle, ki se pogumno sooča s poklicnimi in z življenjskimi izzivi daleč od doma, v tujem svetu, a z veliko podporo domačih, ki so na njene dosežke, enako tudi njeni prijatelji in znanci, izjemno ponosni.
Tinaje diplomirala iz računalništva (bachelor of science in computer science). V izpostavi New York University v Abu Dabiju je obiskovala program, ki se imenuje svobodna umetnost in znanost (liberal arts and science).
»To pomeni, da moramo poleg glavnega predmeta (v mojem primeru računalništva) študenti obiskovati tudi predmete tako imenovanega osrednjega učnega načrta (core curriculum), ki se osredotoča na interdisciplinarne povezave med umetnostjo, znanostjo in družbenimi vedami. Študij traja štiri leta, diploma je enakovredna prvi stopnji bolonjskega študija. Torej ima večina študentov dovolj časa, da obiskujejo tudi druge predmete, ne samo tistih, ki so neposredno povezani z glavnim predmetom ali osrednjim učnim načrtom,« je podrobneje opisala svoj študij in pri tem občasno iskala kakšno ustrezno slovensko besedo, navajena predvsem komuniciranja v angleščini.
Kot je dodala, je študij programsko zastavljen v sklopu dveh konceptov, to sta tako imenovana major in minor.
Prvi je glavni predmet, iz katerega študent tudi naredi diplomsko nalogo, minor pa predstavlja nekakšno splošno znanje: študent osvoji določena znanja in opravi zahtevane predmete, a se v to področje ne poglablja.
»Torej če je za major zahtevanih od 15 do 20 izpitov, jih je za minor od štiri do pet. Sama sem imela računalništvo (computer science) za major ter ekonomijo in matematiko za minor. Poleg tega sem čisto zaradi svojega zanimanja obiskovala dodatna predavanja iz družboslovja – podjetništvo, sociologijo, politologijo ..., ki jih ni bilo dovolj oziroma so bili del različnih področij, da bi se mi šteli za minor,« je pojasnila. Za starejšo generacijo, ki je študirala še pred bolonjsko reformo, je to kar zapleten sistem.
Študij kot dokazovanje sami sebi
Da se je prijavila za študij na NYU, je bilo bolj naključje ali bolj »po butastem«, kot se je slikovito izrazila. »Hotela sem se preizkusiti, ali sploh lahko pridem v prvi izbor. Oddala sem prijavnico in bila povabljena na razgovor, in sicer decembra 2016. Ko sem videla univerzo, ko sem spoznala ljudi in se še bolj naučila angleščine, se poučila o učnem načrtu, o predmetih, ki jih ponujajo, se mi je vse zdelo zelo zanimivo. Ugotovila sem, da potrebujem mednarodno okolje, malo drugačen način, zato sem se odločila za NYU. Da gre za univerzo v Abu Dabiju, je zame pomenilo prednost, saj je Bližnji vzhod del sveta, ki ga sicer najbrž ne bi raziskala, spoznala in se o njem toliko naučila. Zelo sem vesela, sem se tako odločila.«
Navdušenje, ko je izvedela, da je sprejeta, je bilo izjemno. »Bilo je popoldne po ameriškem času, pri nas je bila ura približno enajst zvečer. Sploh nisem mogla spati, samo čakala sem. Absolutno sem bila v šoku,« se spominja. Študij v Abu Dabiju je začela avgusta 2017.
Kot je pojasnila, težko primerja tamkajšnji študij s slovenskim, saj z našim nima izkušenj, lahko pa je podala svoje mnenje na podlagi informacij, ki jih je prejela od prijateljev. »Ocenjujem, da je znanje, ki sem ga pridobila, primerljivo z znanjem povsod po svetu. Če bi na primer v Ljubljani študirala računalništvo, bi najbrž znala iste stvari. Razlika je, da je bil moj študij veliko bolj individualistično usmerjen, v smislu manjše skupine, manjše predavalnice.«
Poudarila je tudi pomen tega, da je bila v družbi zelo ambicioznih študentov. »Ko si v takšni družbi kolegov, si tudi sam avtomatično bolj ambiciozen. Ko imaš še profesorje, ki te zelo spodbujajo in si želijo tvoj napredek, je to drugačen duh izobraževanja, v katerem si vsi želijo biti še boljši. Ta izkušnja je bila potem češnja na torti,« je še dejala Tina Krulec.
Kot tretji pomemben vidik je navedla mednarodno izkušnjo. »Univerza v Abu Dabiju je ena najbolj mednarodno usmerjenih, kjer ni občutno zastopane večinske narodnosti. Največ je študentov iz Združenih arabskih emiratov (ZAE), teh je približno 15 odstotkov, a tudi to ni veliko. Ko se učiš računalništva z ljudmi, ki prinesejo s seboj tudi kulturne posebnosti in izkušnje iz različnih okolij ter šolskih sistemov, je to velika obogatitev in da študiju dodatno vrednost.«
Visoka cena študija, ki ga financira NYU
NYU je na otoku Sadijat, in sicer v okviru kampusa, ki je podobno urejen kot pri drugih znanih univerzah po svetu. Tam so predavalnice, študentski domovi, pisarne, telovadnice, vse je torej na enem mestu. Tina je živela v študentskem stanovanju s »cimrami«, podobno kot v Sloveniji, in pravi, da so študentski domovi moderni in zelo urejeni. Seveda je okusila tudi radosti razgibanega študentskega življenja, kolikor je bilo mogoče ob študijskih obveznostih.
Šolnina za letnik je približno 80 tisoč dolarjev, kar vključuje tudi nastanitev in hrano. Primerljiva je s ceno študija v ZDA. Njen študij je v celoti financirala NYU. Glede na to, da delovanje univerze financirajo ZAE, bi lahko »prevedli«, da je tudi njen študij financirala ta zalivska država. To velja za večino študentov, ki prihajajo z Balkana, iz srednje in vzhodne Evrope.
Takojšnja služba pika na i
Po uspešno končanem študiju in diplomi iz računalništva je bila zaradi ukrepov ob epidemiji koronavirusa podelitev diplom virtualna, nato se je Tina po dolgih devetih mesecih od zadnjega obiska doma vrnila v domači kraj.
V Galiciji so jo nestrpno pričakovali domači, oče Jože, mama Andreja in brat Blaž, ki so z velikim zanimanjem spremljali posnetek virtualne podelitve, in ji namenili prisrčno dobrodošlico. Seveda so vsi žareli od ponosa, da ji je uspelo končati zahtevni študij v mednarodnem okolju. Velik dosežek za Tino Krulec je seveda tudi, da ji je takoj po koncu študija uspelo dobiti službo v Dubaju. Službo je iskala na portalu univerze, kjer je njen delodajalec objavil prosto delovno mesto. Potem ko je izrazil zanimanje zanjo, so sledili dva kroga intervjujev, naloga ter končni razgovor, ki je hkrati pomenil ponudbo za službo.
Na vprašanje, kaj počne v novi službi, kakšno je njeno delovno mesto, je bila kar malo v zadregi. »Kar težko je najti ustrezen slovenski prevod za to delovno mesto. Moj naziv v angleščini je associate product manager, v slovenščino to prevajam kot pomočnik projektnega vodje, čeprav ni povsem enako. Gre za vstopni položaj za nove diplomante, kot sem sama. Moja naloga je vodenje celotnega razvoja produkta, kar pomeni sodelovanje z inženirji, marketingom in vsemi ostalimi oddelki, ki so vključeni, da neki produkt zaživi.«
Vse to nam je Tina povedala, ko je še bila v Sloveniji in je čakala na vrnitev v ZAE, torej še pred začetkom službe. Sicer nima navade kovati dolgoročnih načrtov za pet ali deset let vnaprej, a se kljub vsemu nekoč želi vrniti v Evropo.
