Diva in filmska legenda iz sosednje Italije pri svojih letih izgleda naravnost čudovito. In če pomislite, da v življenju ni "šla pod nož" lepotnega kirurga, je to še bolj hvale vredno.
"Videz sem nasledila po mami, ki sem jo imela za najlepšo na svetu," pravi igralka, po kateri so svoj čas merili lepoto. "Čeprav so me imeli za eno najlepših, pa sem daleč od popolnosti," pravi Sophia Loren. "Mislim, da sem se od drugih razlikovala, ker sem bila nekako nenavadna. Vendar pa si nisem mogla pomagati, da ne bi verjela, da sem lepa, ker so vsi okoli mene to kar naprej ponavljali. In ženske nič ne naredi lepše kot to, da sama verjame, da je lepa."
In kako skrbi zase? "Zbujam se zgodaj, ob petih zjutraj, prvo uro pa namenim sprehodu. In ko se sprehajam, vedno pomislim, da bom videla nekaj lepega. Ključen je pozitiven odnos do stvari," pravi Sophia. Sicer pa pravi, da od telovadbe največkrat dela trebušnjake in se rahlo preteguje, spat pa hodi "s kurami" - ob osmih zvečer.
Bo prejela Oskarja?
Diva je letos tudi med tistimi, katerih imena visoko kotirajo na stavnicah za oskarje. igralka, ki je oskarja prejela dvakrat - za glavno vlogo v filmu "Dve Ženski" leta 1961 in častnega oskarja za življenjske dosežke leta 1991, je po enajstih letih znova nastopila pred filmsko kamero.
13. novembra bo tako na Netflixu premiera filma "The Life Ahead" ("Življenje pred nama"), v katerem Sophia Loren igra madame Roso, Judinjo, ki je preživela holokavst, sedaj pa skromne prihodke služi s čuvanjem otrok prostitutk, kot je bila nekoč tudi sama. Med otroki je tudi Momo, 12-letni osiroteli fant iz Senegala, ki ji nekoč ukrade sveče. Potem, ko ga Rosa prisili, da se opraviči, se med njima razvije odnos, ki ga gledalci ne bodo zlahka pozabili.
Sophio je kot režiser vodil njen sin Edoardo Ponti, ki je napisal tudi priredbo za scenarij po knjigi Romaina Garyja "Življenje pred nama".
"Ko mi je sin predlagal vlogo, se mi je zdelo, kot da so se mi uresničile sanje," pravi Sophia. "Zelo rada imam Garyjeve knjige. Zgodba je tako zelo bogata: je smešna, je žalostna, je poetična, ampak tudi zgodba, ki ustreza času, v katerem živimo, saj se dotika tega, kako pomembno je, da smo videni in slišani. Je tudi ganljiva zgodba o prijateljstvu med dvema likoma, ki ju na videz ločuje vse: rasna pripadnost, vera, kultura in generacije, pa vendar sta dve strani enega kovanca. Zelo rada sem upodobila madame Roso. Je trdna, je krhka, je tista, ki preživi. Zelo me spominja na mojo mamo," je povedala Sophia.
Netflixov film je sicer remake filma iz leta 1977, v katerem je zaigrala še ena legenda evropske kinematografije, Simone Signoret. Sophia Loren pa je razumljivo bila zelo navdušena nad tem, da bo lahko filmu dala svoj pridih, poleg tega pa je dogajanje filma postavljeno tudi v italijansko pristanišče Bari ob Jadranskem morju, kar njeni vlogi dodaja še večjo pristnost.