REZULTATI ANKETE
Kako skrbite za samooskrbo z zelenjavo?
- Vsako leto poskrbim, da imam lastno zelenjavo. – 89,5 %
- Letos sem prvič uredil svoj vrtiček. – 6,1 %
- V lončnice sem zasadil nekaj sadik. – 3,5 %
- Ne skrbim. – 0,9 %
Epidemija koronavirusa je spremenila nakupovalne navade prebivalcev Slovenije, pripravo obrokov ter vedenje, odnos in dostop do hrane, je v raziskavi ugotovil Inštitut za nutricionistiko v Ljubljani. Slovenci so med epidemijo pogosteje hodili v živilske prodajalne bližje domu, 19 odstotkov gospodinjstev je kupovalo pri lokalnih ponudnikih hrane, za 152 odstotkov je narasel delež nakupovanja svežega sadja in zelenjave prek dostave na domu. Prek spleta se je s hrano oskrbovalo približno 14 odstotkov gospodinjstev.
VEČJI POMEN PRIPRAVE OBROKOV
Hrana je med prebivalci Slovenije dobila večji pomen, prav tako se je povečal pomen priprave obrokov in zanimanje za samostojno pridelavo hrane. Za dve tretjini se je zmanjšalo nakupovanje obrokov v toplotekah. Gospodinjstva, ki so se pred epidemijo prehranjevala na tak način, so med epidemijo začela pripravljati obroke doma, v večji meri iz predelanih živil. V gospodinjstvih, kjer so obroke že prej pripravljali predvsem iz svežih in nepredelanih surovin, ni prišlo do večjih sprememb v načinu priprave obrokov. Dobra tretjina gospodinjstev je med epidemijo zaužila več hrane, približno tretjina anketiranih gospodinjstev je manj hrane zavrgla. Četrtina gospodinjstev je poročala o tem, da sta zanje pomen hrane in način njene priprave pridobila pomen, 63 odstotkov vprašanih je uživalo doma pečen kruh vsaj enkrat tedensko in v tretjini gospodinjstev so menili, da bodo peko kruha nadaljevali tudi v prihodnje.
DOLGOROČNE POSLEDICE EPIDEMIJE
Raziskovalci ocenjujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija dolgoročne posledice na način preskrbe s hrano in prehranske navade ljudi. Približno petina gospodinjstev je tako poročala, da bodo manj pogosto in bolj načrtovano nakupovanje živil ter pogostejšo pripravo obrokov doma nadaljevali tudi po koncu epidemije.