Holesterol je maščobi podobna snov, ki jo nujno potrebujemo za gradnjo celičnih sten in proizvodnjo žolčnih kislin, ki pomagajo pri prebavi maščob, vitamina D in nekaterih hormonov. Brez holesterola bi bili naši možgani nezmožni delovati, pa tudi razmnoževati se ne bi mogli. Proizvajajo ga jetra, le nekaj ga dobimo iz hrane, največ iz mesa in morskih sadežev. Ni sicer pametno, da s holesterolom v prehrani pretiravamo, kajti hrana, bogata s holesterolom, je večinoma tudi kalorična, še bolj nespametno pa je, da ga črtamo z jedilnika.
Pot holesterola
Holesterol ni topen v vodi in lahko potuje po krvi le v obliki skupkov maščob in beljakovin, ki jih imenujemo lipoproteini. Delimo jih v dve glavni skupini: na lipoproteine nizke gostote ali LDL in na lipoproteine visoke gostote ali HDL. LDL vsebuje večje količine holesterola kot HDL in ga odlaga po telesu. Ali drugače povedano: LDL naj bi bil prenašalec svežega holesterola po telesu, HDL pa odnaša iz celic recikliran, že uporabljen holesterol. Zato najnovejše študije poudarjajo, da nujno potrebujemo oba in da holesterola ne moremo kar tako razdeliti na dobrega in slabega.
Kaj so trigliceridi
Trigliceridi so nevtralne maščobe, ki služijo kot pogonsko gorivo za pridobivanje energije. Telo jih pridobiva iz hrane, kot je meso, mesni izdelki, mlečni izdelki, orehi in rastlinska olja, ali pa jih tvori samo iz alkohola in ogljikovih hidratov. Povečane vrednosti trigliceridov imajo kvečjemu ljudje, ki se na splošno ne prehranjujejo zdravo, in tisti, ki uživajo preveč alkohola. Kažejo pa tudi na diabetes ali šibko delovanje žleze ščitnice oziroma trebušne slinavke. Ni pa nikakršnih dokazov, da visoke vrednosti trigliceridov povzročajo poapnitev žil. Manj trigliceridov pomeni celo avtomatično več holesterola LDL in nasprotno. Telo očitno samo uravnava ključne vrednosti maščob.
Presežek holesterola je nevaren
Previsoke vrednosti LDL, ki nastanejo zaradi dedne bolezni hiperlipidemije, ko telo izloči preveč slabega holesterola, pa vendarle lahko povzročijo nekatere zaplete. To so srčno-žilne bolezni oziroma maščobne obloge v stenah arterij, kar imenujemo ateroskleroza. Te obloge se debelijo in zožijo žile ter okrnijo pretok krvi in povzročijo nastanek strdkov, ki zapirajo žile. A si tveganje za srčno-žilne bolezni v glavnem nakopljemo sami, predvsem zaradi nezdravega življenjskega sloga s premalo gibanja in preveč mastne hrane, ki je zaradi kalorij in nasičenih maščob škodljiva sama po sebi, in ne zaradi uživanja prevelikih količin holesterola. Za njegovo pravilno razmerje namreč pri večini ljudi poskrbi telo samo.
O uživanju jajc
Jajca so bila zaradi količine maščobe dolgo časa na slabem glasu, predvsem zaradi holesterola. Najnovejše raziskave pa kažejo, da sta učinek nenasičenih maščobnih kislin v jajcu in dejstvo, da je v njem zelo malo nasičenih maščob, tista dva dejavnika, ki pravzaprav izboljšujeta razmerje med holesterolom LDL in HDL. Zato so se spremenila tudi priporočila glede uživanja jajc. Če ste zdravi, lahko mirno vsak dan pojeste eno jajce ali sedem jajc na teden. Za sladkorne bolnike in tiste, ki jemljejo zdravila za znižanje holesterola, pa velja priporočilo največ tri jajca na teden.
