2. aprila je ameriški predsednik Donald Trump v ovalni pisarni v Beli hiši dvignil telefonsko slušalko in poklical prestolonaslednika rodbine Saud in de facto izvrševalca oblasti v Saudovi Arabiji Mohameda bin Salmana. Rekel mu je naj države izvoznice nafte, zbrane v organizaciji OPEC, pričnejo z rezi v lastno proizvodnjo nafte. Če se to ne bo zgodilo, Trump ne bo mogel ameriških kongresnikov ustaviti pri tem, da iz Saudove Arabije umaknejo vojsko in vojaško opremo, navedbe neimenovanega vira blizu predsednika navaja tiskovna agencija Reuters.
Grožnja naj bi princa tako razburila, da je iz pisarne nemudoma nagnal vse uslužbence in nato pogovor nadaljeval na samem.
Od kod konflikt?
Marca se države OPEC in Rusija niso uspele dogovoriti za nadaljevanje obstoječih rezov v proizvodnjo nafte. Rusija je od dogovora odstopila, Saudova Arabija pa je takoj za tem na trg ponudila svoje rezerve. Cene nafte so drastično padle. To je sicer zadelo tako Saudovo Arabijo kot Rusijo, obema izvoz energentov namreč predstavlja velik vir zaslužka, a še bolj naj bi prizadelo ameriška naftna podjetja. Ta nafto črpajo iz skrilavca, kar je mnogo dražji proces, ki za profitabilnost zahteva višje cene na trgu.
Konec marca sta zato republikanska senatorja Kevin Cramer in Dan Sullivan v kongres vložila predlog zakona, po katerem bi ZDA iz Saudove Arabije umaknile vse vojake in protizračne sisteme, če kraljevina ne bi začela z rezi v proizvodnjo nafte.
Grožnja uspešna
Trump sicer Reutersu ni želel neposredno odgovoriti na vprašanje, ali je zagrozil saudijskemu princu. "Nisem mu rabil," je dejal na sredini novinarski konferenci. "Imeli so problem z dogovorom [o rezih], zato sem ga telefonsko kontaktiral in uspeli smo priti do dogovora."
Telefonski pogovor med Trumpom in bin Salmanom se je sicer odvil natanko 10 dni pred zgodovinskim dogovorom članic OPEC, Rusije in drugih proizvajalk nafte, o rezih v proizvodnjo nafte. Države so se dogovorile za skupno zmanjšanje proizvodnje za 9,7 milijonov sodčkov dnevno. Dobro polovico od tega bi zagotovili Saudova Arabija in Rusija. Kljub uspehu na pogajanjih je cena nafte naslednji dan padla, majske pogodbe za prodajo teksaške lahke nafte pa so padle celo pod ničlo. Dogovor je sicer v veljavo stopil danes.
Sodelovanje že od konca druge svetovne vojne
Vojaško partnerstvo med ZDA in Saudovo Arabijo traja že od leta 1945, ko sta se na krovu ameriške vojaške križarke USS Quincy sestala takratni predsednik ZDA Franklin D. Roosevelt in kralj Abdul Aziz Ibn Saud. Dogovorila sta se za sodelovanje - Združene države bodo Saudijcem nudile vojaško obrambo, Saudijci pa Američanom dostop do naftnih rezerv. Danes je v Saudovi Arabiji nameščenih okoli 3.000 ameriških vojakov, izvoz nafte pa varuje peta flota ameriške mornarice.
