Da bi se spoprijel z vsem, kar mu prinaša ta izkušnja, najstnik potrebuje pogum, predvsem pa razumevanje in podporo staršev. Vaš najstnik ima lahko zelo burno »ljubezensko« življenje v smislu spogledovanja in zmenkov, ki se kar vrstijo. Ko pride tista »prava« ljubezen, zaradi katere začuti metuljčke v trebuhu, pa se njegov pogled na ljubezen popolnoma spremeni, poleg tega se pojavi očitna razlika v njegovem doživljanju in vedenju. Najstniki še nimajo izkušenj z ljubezenskimi zvezami in partnerji, zato najstniška ljubezen ni primerljiva z zrelo ljubeznijo. Kljub temu pa prva ni nič manj pomembna od druge, saj otrok ob tem doživlja intenzivna čustva, ki so za njegov svet nekaj popolnoma novega in so bila do tega trenutka zanj nekaj povsem nepoznanega.
Ko vse drugo izgine
Ko se najstnik zaljubi, razmišlja le o svoji simpatiji, lahko se zgodi, da zaradi občutkov, ki mu jih vzbuja ta oseba, ne more niti jesti niti spati, kaj šele učiti se ... Takrat lahko zapostavi svoje obveznosti (šola, zunajšolske dejavnosti ...) in celo svoje prijatelje. Zaljubljena najstnika se pogosto počutita kot eno, saj oba hkrati doživljata intenzivne občutke, ki ju še bolj povežejo. Prav zato se tudi težje ločita, saj čutita, da drug brez drugega sploh ne moreta živeti. Zaradi intenzivnosti teh čustev sta zelo občutljiva in hitro se lahko zgodi, da drug drugega, namerno ali nenamerno, prizadeneta. Bolj ko se med seboj navežeta, večji je po navadi njun strah, da bi drug drugega izgubila. Ob tem pa se začnejo pojavljati tudi nasprotna, negativna čustva in občutja, kot so ljubosumje, posesivnost, žalost in obup, s katerimi se težko srečujeta.
Ko je ljubezni konec
Prve ljubezni običajno trajajo le kratek čas, na primer nekaj mesecev, vendar zato niso nič manj intenzivne od tistih, ki jih poznamo in doživljamo odrasli. Pravzaprav je prav doživljanje negativnih čustev (zaradi izdaje, zavrnitve, občutka zapuščenosti, nemoči ...), ki se pojavijo ob razpadu zveze, za mladostnika še posebej travmatično, saj se s tem srečuje prvič v življenju. Najstnik namreč nima izkušenj z razhodi in ne ve, da življenja zaradi konca zveze ne bo kar konec. Njegov svet je porušen in v tistih težkih trenutkih si težko predstavlja, da bo še kdaj živel normalno življenje in da bo sploh še lahko koga ljubil.
Dekleta izgubo bolje prenašajo
Dekleta se z izgubo fanta spoprimejo nekoliko bolj odprto kot fantje, saj jim družba »dovoljuje«, da izrazijo svojo žalost z jokom. Depresivni občutki so normalni do neke mere, torej dokler dekle ne preboli nesrečne ljubezni (kar lahko traja krajši ali daljši čas). V hujših primerih lahko vodijo tudi v hujšo depresijo in celo k misli o samomoru, saj si dekle brez svoje ljubezni ne želi več živeti. V primerjavi z dekleti se fantje z razhodom spopadajo nekoliko drugače. Ker so (vsaj večinoma) naučeni, da morajo žalost premagovati brez solza, so nekateri prisiljeni svoja čustva potlačiti. Žalost se tako preobrazi v jezo in agresijo, s katerima fant škodi sam sebi. Če se z njima ne zna spopasti na pravi način (se denimo s kom pogovoriti o tem, kaj ga teži), pa utegne agresijo v želji po maščevanju prenesti celo na svoje nekdanje dekle (če ga je zapustila ona).
