Zvočni tresljaji se prenašajo po tekočini v polžu, kjer jih zaznajo drobcene dlačne celice. Teh je več kot 15.000 in iz njih molijo celice, ki se premikajo zaradi tresljajev in ustvarjajo električne signale, kar je podobno pritiskanju na tipke električnih klaviatur. Slušni živec prenaša signale do možganov, ti pa jih spremenijo v smiselne informacije, bodisi v govor ali glasbo bodisi v tiktakanje ure. Dlačne celice v ušesih, ki se odzivajo na visokofrekvenčne zvoke, so ranljivejše, zato hrup najverjetneje poškoduje prav te in s starostjo najprej izgubimo ravno te celice. Prav zato ljudje z oslabljenim sluhom pogosto slabo slišijo ženske in otroške glasove, moški glasovi pa jim ne povzročajo preglavic.
Izguba sluha ni neizogibna
Ugotovili so, da v nekaterih plemenih starejše in mlajše generacije slišijo skoraj enako dobro, od tod pa sklep, da si sluh v veliki meri pokvarimo sami z bučno glasbo, predvsem tisto, ki jo poslušamo s slušalkami ali v diskotekah in na koncertih, z delom za raznimi stroji, na železnici oziroma ob stalni izpostavljenosti prometu. Poleg mirnejšega življenja pa utegne dobro vplivati na sluh tudi zdrava, čim bolj presna prehrana, s čim manj soli. Omejite uživanje vse predelane hrane, šumečih pijač, sladkarij in peciva, piškotov in čipsa. Kozarec vina ni dober le za srce, ampak tudi za boljši sluh.
Vprašanje ravnotežja
Ravnotežni organi v notranjem ušesu zajemajo tri s tekočino napolnjene polkrožne kanale, ki so pravokotni drug na drugega. Ti z zaznavanjem spremembe tekočine v kanalih začutijo vrteče se premike v vse smeri. Poleg tega so v delu notranjega ušesa, ki mu pravimo ušesni preddvor, drobcena zrnca, ki se premikajo skupaj z gibi glave ter zaznavajo težnost in premočrtne gibe. Vse to je v zelo majhni tvorbi, veliki kot grah. Vsak del notranjega ušesa ima svoj par v zunanjem ušesu. Možgani zaznavajo vsakršno razliko med signaloma iz obeh ušes in jo dojemajo kot premik. Nato pošljejo navodila našim očem in sklepom, da opravijo izravnalne gibe, zato da ohranimo ravnotežje in se ne prekopicnemo.
Zoprna vrtoglavica
Vsaka poškodba ravnotežnega središča, denimo ob udarcu v glavo, utegne povzročiti omotico oziroma vrtoglavico. Občutek imate, da se okolica vrti, čeprav ste pri miru, ali pa se vam dozdeva, da nimate trdnih tal pod nogami. Povzroči lahko bruhanje in slabost. S starostjo vrtoglavica narašča, pogosto pa jo povzročijo virusne okužbe in stranski učinki nekaterih zdravil.
