Kvinojo boste na trgovinskih policah prepoznali po drobnih, pisanih semenih, ki morda spominjajo na kuhano proseno kašo, a so semena precej bolj ploščata in kuhana spominjajo na majhne polžke. Dovolite, da vam izdamo skrivnost. Kvinoja je sorodnica rdeče pese in špinače. Že pred 3000 leti so jo gojili Inki, ki so ji namenjali terasasta polja v Andih, v Peruju, Boliviji in Čilu ter jo imenovali »mati vseh žit«.
Superživilo
Upravičeno bi jo lahko imenovali superživilo, saj deluje krepilno in je primerna za ljudi vseh starosti. Ponudimo jo lahko celo otrokom. Vsebuje veliko beljakovin in ima skoraj idealno razmerje osmih esencialnih aminokislin. Ne vsebuje glutena in ima izjemno malo ogljikovih hidratov. Njena semena po navadi uporabljamo kuhana kot kašo in prilogo ali kot rižote. Poznamo tudi kvinojino moko, iz katere lahko pripravimo kruh, pecivo, palačinke, pudinge in jo uporabimo tudi za zgoščevanje omak.
Umestimo jo na jedilnik
Uporaba kvinoje je izjemno preprosta in brez težav jo bomo vključili v prav vsak jedilnik. Lahko jo kuhamo tudi vnaprej in hranimo v hladilniku, nato pa iz nje pripravljamo poljubne jedi. Svetujemo vam, da jo pred kuhanjem na cedilu dobro sperete z vodo, da z nje odstranite morebitne saponine. Pri kuhanju pa upoštevajte razmerje kvinoje in vode 1:2,5, saj zrna tudi do štirikrat narastejo.
Kvinoja za dobro jutro
Pripravite si uravnotežen zajtrk, ki vas bo napolnil z energijo in vam zagotovil sitost. Za dve osebi potrebujete: kavno skodelico kvinoje, 2,5 kavne skodelice mleka (lahko tudi rastlinskega), žličko medu, sveže sadje, cimet in kakav. Priprava: V kozico zlijte mleko in dodajte kvinojo. Kuhajte, dokler kvinoja ne popije vsega mleka in postane mehka, nato dolijte še nekaj mleka in odstavite. Ko se nekoliko ohladi, kvinojo z mlekom nadevajte v skodelico in nanjo narežite izbrano sadje. Osladite z medom ter potresite s kakavom in cimetom.
