Cvetovi šipka nas v živih mejah, na travnikih in na obronkih gozdov razveseljujejo od maja do začetka avgusta. Gre pravzaprav za divjo vrtnico, ki jo omenjajo sumerski viri 2700 let pr. n. št. Že takrat so šipek uporabljali v medicini in poznali njegovo blagodejno delovanje.
Nabiramo predvsem plodove
Plodove nabiramo vse od septembra naprej. Najboljši so tisti, ki se še niso povsem omehčali in še niso izgubili živo rdeče barve. Ti vsebujejo tudi največje količine vitamina C. Številni plodove nabirajo po prvi slani, saj jih je takrat najlažje trgati. V tem času se plodovi nekoliko zmehčajo, res pa je, da vsebnost vitaminov nekoliko upade.
Sušenje
Plodove šipka nato prerežemo po dolgem, izdolbemo semena in olupek posušimo na zraku. Semena splaknemo in odstranimo dlačice, nato tudi te dobro posušimo. Posušene olupke in semena shranimo v stekleni posodi, ki dobro tesni.
Osemnajst užitnih vrst šipka
Na naših tleh uspeva približno 18 različnih vrst šipka, ki so popolnoma užitne in ljudem nenevarne. Plodove uporabljamo najpogosteje za pripravo čaja, lahko pa iz njih skuhamo omako, ki je odlična osnova za pripravo ostalih šipkovih shrankov, to sta marmelada in sirup. Omako lahko tudi zamrznemo in uporabimo kot solatno polivko, jo vmešamo v jogurt ali skuto.
Šipkova omaka
Gre za preprost recept, ki ga bomo pripravili po nasvetu naših babic. Nabrane plodove najprej temeljito operemo ter jim odstranimo muhe in peclje, nato jih stresemo v večji lonec in nanje dolijemo toliko vode, da so plodovi povsem prekriti. Pustimo, da voda zavre, nato pa na zmernem ognju kuhamo še 10 do 15 minut oziroma dokler se plodovi povsem ne zmehčajo. Plodove precedimo in jih stresemo v pasirnik in spasiramo. Semena, ki so ostala v pasirniku, ponovno operemo in posušimo. Uporabimo jih lahko za pripravo kave ali poparka. Tekočino, v kateri smo kuhali šipek, uporabimo za pripravo želeja, soka ali sirupa.
