Lani je umrlo skoraj deset ljudi na tisoč prebivalcev oz. v povprečju 56 ljudi na dan. Več kot v tem letu, smo najvišje število umrlih zabeležili le v letu 1983, ko je umrlo 20.703 prebivalcev.
V Sloveniji se je lani rodilo 20.241 otrok. Prvič po enajstih letih pa smo tako zabeležili negativni naravni prirast, ki je predvsem posledica višje stopnje umrljivosti, predvsem v zimskih mesecih.
Moški v povprečju umirajo mlajši kot ženske, njihova življenjska doba pa se sicer hitreje povečuje kot pri pripadnicah nežnejšega spola. Lani so moški v povprečju umirali v starosti 74 let oz. deset let starejši kot pred 30 leti. Ženske pa so lani v dočakale starost 81,4 leta oz. so umirale 8,5 let starejše kot leta 1987. Najdlje živijo prebivalci zahodne Slovenije, povprečna življenjska doba pa se proti vzhodu države znižuje.
Najpogostejši vzrok smrti so bile lani bolezni srca in ožilja (39 odstotkov), sledila so rakava obolenja (31,1 odstotek), poškodbe in zastrupitve (7,2 odstotka), bolezni dihal (6,2 odstotka) ter bolezni prebavil (4,4 odstotka). Med rakavimi obolenjih so moški najpogosteje umirali zaradi raka pljuč in prostate, medtem ko je največ žensk umrlo zaradi raka dojk in pljuč.
Deček, rojen v minulem letu, lahko ob nespremenljivi umrljivosti pričakuje, da bo dočakal starost 78 let, medtem ko v istem letu rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo živele 83,7 leta.
Več kot 80 let življenja lahko po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2016 pričakujejo le novorojeni dečki v Italiji, Španiji, Luksemburgu, na Švedskem, Malti, Cipru in Nizozemskem. Najnižjo povprečno starost pa lahko pričakujejo v Litvi (69,5 leta) in Latviji (69,8 leta). Deklice, rojene v letu 2016, pa starosti 80 let ne bodo dočakale le v štirih državah članicah Evropske unije - v Bolgariji, Romuniji, Latviji in na Madžarskem. Najvišjo starost pa bodo dočakale deklice, rojene v Španiji, in sicer 86,3 leta.
