Letos so na neodvisnem primerjalnem testu potrošniške organizacije preverile očala nižjega in srednjega cenovnega razreda, za katere so odštele od 3,95 do 49,99 evra.
Na testu so poleg zaščite pred UV-žarki preverili tudi, koliko so očala trdna oziroma kakovostno izdelana in kako so leče odporne proti praskam. Prav vsa imajo ustrezno UV-zaščito, so pa razlike v lomljivosti in odpornosti stekel proti praskam, kar je tudi razlog za nekoliko nižje ocene. Noben izdelek ni prejel ocene zelo dobro, z oceno dobro pa se lahko pohvalijo štirje izmed 11 testiranih izdelkov.
Ne glede na to, kakšna očala boste izbrali, ali velika ali povsem prilegajoča, je pomembnejše to, da vas obvarujejo pred nevarnimi sončnimi žarki, ki lahko povzročijo tudi snežno slepoto.
UV-zaščita
Pravila so jasna: evropski standard določa, da lahko očala, ki so na trgu, prepuščajo največ pet odstotkov UV-žarkov valovne dolžine do 400 nanometrov (nm), torej UVA in UVB. Avstralski standard je še nekoliko strožji, saj morajo očala zadržati vsaj 99 odstotkov žarkov UVA in UVB. Na testu s spektrometrom so preizkusili, kako uspešno očala blokirajo UV-žarke, in ugotovili, da vsa ta del testa opravijo brez težav. Svetlobe UVB ne prepuščajo nobena testirana očala, nekatera le minimalno prepuščajo svetlobo v območju 380 do 400 nm, to je v območju svetlobe UVA. A tudi v teh primerih je bil delež prepuščene svetlobe izjemno nizek, celo pod strogim avstralskim standardom. Strokovnjaki klub vsemu priporočajo sončna očala, ki filtrirajo več kot 99 odstotkov žarkov UVA in UVB. Taka sončna očala imajo oznako UV 400.
Lomljivost le pogojno
Trdnost očal so organizacije preverile tako, da so jih petkrat obremenili s 75 kilogrami. Pri tem so se pokazale precejšnje razlike, saj je ta del testa večini vzorcev povzročal težave. Uspešno so test prestala le najdražja očala na testu, ki so med vsemi vzorci tudi videti bolj robustno, dva vzorca očal preizkusa nista opravila, preostala le pogojno.
