Soustanovitelj tehnološkega giganta Apple Steve Jobs je bil leta 1973 le 18-letni zanesenjak, ki se je raje kot šoli posvetil igračkanju s tehnologijo, a je kljub temu moral plačevati najemnino.
Dražbena hiša RR Auction bo na dražbi kmalu ponudila njegovo kaotično prošnjo za zaposlitev pri neznanem podjetju, ki jo je izpolnil v najstniških letih. Prošnja tega vizionarja, za katerega se je govorilo, da trpi za disleksijo, česar pa nikoli ni potrdil, je polna smešnih »tiskarskih« škratkov in drugih napak. Težave je imel denimo že z velikimi tiskanimi črkami, a nihče mu ne mora očitati jedrnatosti. Za študijsko smer je preprosto zapisal »english lit« (angleška literatura), na stacionarno telefonsko številko očitno ni bil dosegljiv, na vprašanje o dostopu do prevoznega sredstva pa je odgovoril precej dvoumno: »možno, a verjetno ne.«
V oči bode tudi praznina na mestih, kjer bi moral navesti svoje poklicne izkušnje. Že res, da je bil Jobs takrat star komaj 18 let in da iz tega dela bržkone upravičeno zeva praznina, a očitno je že takrat kazalo, da ne gre za nakladača. Na koncu mu je uspelo celo napačno črkovati podjetje Hewlett-Packard. Ni sicer jasno, ali je Jobs s to prošnjo uspel, a to niti ni pomembno.
