Novice Svet24

Kaj je tisto, kar v ljudeh vzbudi strah in nestrpnost v pričakovanju kataklizmičnega dogodka? Morda razočaranje nad svetom, moralo, človekom, tehnologijo in življenjem. Morda gre za globoko vero v svete knjige ali v grožnjo narave in vesolja. Kakorkoli, v bogati zgodovini človeštva smo poleg vojn, prevratov, izumov, napredka, nadlog in bolezni zapustili tudi kopico zgrešenih in neuresničenih prerokb o koncu časa. Brskali smo po smetišču zgodovine, na katerem smo našli prerokbe od antičnih časov do moderne dobe 21. stoletja.

Korenine v Abrahamu

Večina prerokb temelji na svetih knjigah treh abrahamskih religij, judovstva, krščanstva in islama. Pripadniki judovskih sekt so med uporom proti Rimu, ki je potekal med letoma 70 in 66 p. n. š., napovedovali končno bitko, sklicujoč se na prerokbe Danielove knjige. Pri apokaliptičnosti kristjanov je nedvomno največ prispevalo Razodetje, zadnja knjiga Nove zaveze, v kateri sta napovedan drugi Jezusov prihod in končna bitka z zlom pri Armagedonu. V prvem tisočletju sta bila najvidnejša prerokovalca Beatus iz Liebana in Sextus Julius. Prvi je napačno za konec sveta napovedal 6. april 793, drugi pa leto 800. Papež Silvester II. je ob koncu prvega tisočletja z napovedjo za 1. januar 1000 sprožil pravi kaos v Evropi, kjer je izbruhnilo več nemirov, romarji pa so masovno migrirali na vzhod v Sveto deželo. Ker sveta ni bilo konec, so papeževi ljudje iznašli nov datum. Leto 1033, se pravi tisoč let po Jezusovi smrti. Uganite, kaj se je zgodilo takrat. Nič. Papež Inocenc III. se je igral s številom 666 in napovedal apokalipso 666 let po vzponu islama, zatem pa datum prestavil še dvakrat, ker se pač ni izšlo.

Vsi znanstveni možje

Arhiv časopisa Novice Svet24

Po renesansi, humanizmu in velikih raziskovanjih so se v dirko napovedovanja konca človeštva podale tudi učene glave. Skupina astrologov je za 1. februar 1524 napovedala začetek konca s poplavami in masivnimi valovi, ki bodo pogoltnili London. Edini val, ki se je zgodil, je bil begunski. Dvajset tisoč Londončanov je zapustilo mesto in se skrilo po gričih v okolici. Izračuni matematika Michaela Stifla so pokazali 19. oktober 1533 ob 8. zjutraj. Napačno. Začetnik protestantizma Martin Luther je začrtal letnico 1600, odkritelj ameriške celine Krištof Kolumb pa leto 1656.

Morda se je Londončanom leto 1666 upravičeno zdelo kot zadnje, saj sta kuga in velik požar odnesla življenja 100 tisoč ljudi. Toda človeštvo je šlo naprej. Motili so se pridigarji, matematiki, fiziki, tudi veliki Isaac Newton. Nekateri so končali v norišnicah. Prerokbe Matere Shippton za leto 1881 so se še pred izpolnitvijo izkazale za ponarejene, a to mnogih ni zaustavilo pri čakanju na sodni dan. Godot spet ni prišel. Astronom Camille Flammarion je predvideval, da bo pojav Halleyjevega kometa leta 1910 izčrpal življenje na planetu. Prodaja »protikometnih tablet« je prinesla lepe dobičke.

Na prelomu

To se je nadaljevalo skozi 20. stoletje, vrhunec pa doživelo v napovedih za leti 1999 in 2000. Veliki prerok Nostradamus je konec sveta napovedal za julij 1999, ko bo z neba prijezdil Kralj terorja. Podobno kot leto 1000 je tudi tokratni prelom tisočletja povzročil pravi kaos, ne samo v nekaterih glavah, ampak tudi v medijih. Računalniški hrošč Y2K naj bi povzročil popolno sesutje računalnikov in posledično nepredstavljivo katastrofo. Tudi famozni 21. december 2012 je minil mirno kljub hollywoodski histeriji napačno interpretiranega koledarja Majev.