Da pod ameriškim nacionalnim parkom Yellowstone čemi ognjenik – superognjenik, tako velik je – že vrabci čivkajo. Znano je tudi, da bi se z izbruhom v atmosfero lahko izločilo 1.000 kubičnih kilometrov kamnin in pepela, ki bi se kot zavesa ovili okrog Zemlje. Vendar pa vrabci (še) ne čivkajo, da bi se lahko to zgodilo veliko prej, kot pa so strokovnjaki domnevali do zdaj.
V geološkem smislu so tovrstni izbruhi izjemno redki – zadnji se je zgodil pred 631.000 leti, zgodovina pa ve le za tri. Zato bi šlo pričakovati, da tak izbruh terja veliko priprav. Narobe.
Nekaj desetletij
Ameriški strokovnjaki so po podrobni analizi dveh specifičnih vrst kristalov, znanih kot fenokristali (ti nastanejo z ohlajevanjem magme pod ognjenikom), da lahko do izbruha pride »kot bi mignil«. V geološkem smislu. Vsak tak kristal se začne z jedrom, okoli katerega se tvorijo kolobarji. In kot so ugotovili strokovnjaki, najbolj zunanji kolobarji razkrivajo jasno spremembo v temperaturi in sestavi, ki se je zgodila v le nekaj desetletjih – kot bi mignil.
Pred tem se je sicer pričakovalo, da je izbruh superognjenika vrhunec procesa, ki je trajal več tisoč let.
