Dolgo se je pehal za njegovim leskom – za zlatom, diamanti, umetninami in redkimi poštnimi znamkami. Zaklad naj bi nakopičili premagani nacisti, ki bi z njim financirali svoje uporniško gibanje. Iskanju je posvetil dve desetletji, zdaj pa mu jo je zagodel posestnik. A dokler ima 76-letni Hans Glueck svoj del zemljevida in koordinate, je posestnik »slep kot krt«.
V bavarskih gozdovih
Ko je bil tretji rajh v smrtnih izdihljajih, je glava SS Heinrich Himmler svojega namestnika Ernsta Kaltenbrunnerja pooblastil, da izprazni berlinsko zakladnico in jo po železniških tirih pošlje južno čez Alpe. Nacisti so namreč načrtovali uporniško gibanje Volkodlak, ki bi ga financirali z zbranimi dragocenostmi. Skladiščiti so jih nameravali v rudniku soli v Avstriji, a so morali namero zaradi zavezniških zračnih napadov in bližajočih se ruskih sil opustiti. Tovor je tri dni sameval v predoru v bližini Tittlinga na Bavarskem. In ker je SS imela postojanko v gozdu v okolici Arracha, je zaklad končal tam. Kot pravi Glueck, tam počiva še danes.
Lani mu je uspelo odkriti lokacijo zaklada, je prepričan. Z detektorjem kovin naj bi odkril kovinske zaboje v votlini pod površjem, kar naj bi potrdila radarska slika. A ker je gozd v zasebni lasti, ne sme kopati.
Kaltenbrunnerja so 12. maja 1945 v Avstriji aretirali Američani. Na vrtu njegove vile so izkopali 76 kilogramov zlata v obliki šestih palic. 1. oktobra naslednje leto, tri dni po njegovem 43. rojstnem dnevu, je bil v Nürembergu spoznan za krivega vojnih zločinov. Usmrtili so ga 16. oktobra. Lokacijo zaklada je odnesel s seboj v grob.
Iz Sibirije v Vzhodno Nemčijo
Do Gluecka, neumornega lovca na zaklade, je leta 1995 pristopil moški, ki je imel, kot je dejal, zanimiv zemljevid – lastnik gozda. Zemljevid naj bi pripadal častniku SS, ki je padel v roke ruskih vojakov in bil odposlan v Sibirijo. Ker je vedel, da se je znašel v brezizhodnem položaju, je zemljevid, ki si ga je všil v oblačila, v taborišču vojnih ujetnikov predal vojaku Wehrmachta po imenu Willi Jahnke. Ta je preživel ujetništvo s sanjami o zakladu in življenju na veliki nogi. A ker je živel na območju Vzhodne Nemčije, je moral počakati do padca zidu.
Leta 1990 je z ženo končno obiskal gozd, v katerem naj bi počival zaklad, a si z zemljevidom ni znal pomagati. Pet let pozneje je umrl po operaciji, reven kot je vedno bil. Zemljevid je tako dobil lastnik gozda. Istega leta se je tjakaj prvič odpravil Glueck. Odkril je zabojnik z delom zemljevida z dodatnimi označbami in opozorilom, da dragocenosti varujejo tri mine.
15-krat na leto
V naslednjih dveh desetletjih se je v Arrach odpravil 15-krat na leto. Lani mu je uspelo odkriti lokacijo zaklada, je prepričan. Z detektorjem kovin naj bi odkril kovinske zaboje v votlini pod površjem, kar naj bi potrdila radarska slika. A ker je gozd v zasebni lasti, ne sme kopati. Tako pravi zakon, posestnik pa mu dovoljenja noče dati. Po Glueckovem mnenju zato, ker hoče zaklad zase.
Pritožil se je na nemškem ministrstvu za finance in judovskim organizacijam – za slednje upa, da bodo pritisnile na vlado, saj naj bi v veliki meri šlo za judovsko lastnino.
Zaklad naj bi bil vreden več kot pol milijarde evrov.
